Prodaja Večera naj bo transparentna in ob upoštevanju uredništva

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) spremljamo informacije o skorajšnji prodaji časnika Večer. Kupec naj bi bila skupina Media24 oziroma nekatera druga podjetja. V društvu ne želimo problematizirati dejstva, da medijske družbe menjajo lastnike, vendar pa poudarjamo, da mediji niso tovarne čevljev, kot se je v preteklosti izrazila tudi ena od medijskih strokovnjakinj. Preko medijev se uresničuje pravica do izražanja, mediji delujejo tudi v javnem interesu, transparentnost lastništva in vsebinska pluralnost pa so zapovedane z zakonodajo in predstavljajo zagotovilo za normalno delovanje demokratičnih družb.

DNS nima uradnih informacij o prodaji Večera. Preseneča pa nas dejstvo, da Večerova uprava in lastniki zaposlenih in uredništva niso pritegnili k razmisleku o prihodnosti medija ter da transakcija poteka za zaprtimi vrati. Od lastnika bi pričakovali, da kolektiv seznani s prodajo in potencialnim kupcem ter posledicami za zaposlene in družbo. Še toliko bolj je to pomembno, ker gre za medij in uredništvo, ki je tudi po zakonu zaščiteno in uživa avtonomijo. Kot so poudarili tudi aktiv, uredništvo, zastopstvo in sindikata pri Večeru, je Večer verodostojen medij, eden od stebrov novinarstva tako v nacionalnem kot lokalnem okolju, zato potrebuje odgovornega lastnika s strategijo in vizijo razvoja ter s tem tudi vnaprej neodvisno uredništvo, zavezano javnosti.

Kdo je uradni bodoči kupec Večera, v tem trenutku ne vemo. STA je poročala, da se je uprava Večera odločila za izčlenitev na dve družbi. Na eno od teh bo oddelila dejavnost založništva, ki naj bi jo po poročanju STA kupil Martin Odlazek, ki obvladuje skupino Media24, ki združuje radijske, tiskane in elektronske medije. Zakon o medijih prepoveduje navzkrižno lastništvo dnevnoinformativnega dnevnika in radijskih oziroma televizijskih postaj, poleg tega zahteva, da mora izdajatelj za pridobitev več kot petinskega deleža radijskega ali televizijskega programa ali dnevnoinformativnega tiskanega dnevnika pridobiti soglasje ministrstva za kulturo. Številni posamični lastniški deleži v njihovih medijih znašajo tik pod 20 odstotki, kar je meja, pri kateri bi morali pred vsakim prevzemom drugega izdajatelja pridobiti soglasje regulatorja, torej ministrstva za kulturo.

V društvu novinarjev poslovne prakse izogibanja presoji regulatornih organov ocenjujemo kot nesprejemljive, saj lahko vodijo v koncentracijo in zmanjšujejo preglednost medijskega lastništva, koncentracija pa posledično v zmanjšanje raznolikosti medijskih vsebin.

V DNS pričakujemo, da bodo dosedanji lastnik in potencialni kupec oziroma kupci uredništvo, aktiv novinarjev in sindikat seznanili z uradnimi informacijami o prodaji. Trenutne in prihodnje lastnike Večera pozivamo, da menjavo lastništva izpeljejo transparentno in vanjo v največji možni meri vključijo tudi uredništvo. Od novega lastnika pričakujemo, da bo spoštoval vsa zakonska določila in tudi, da bo kot odgovoren izdajatelj medija poskrbel za razvoj in neodvisnost Večera. Pričakujemo, da bo spoštoval uredniško neodvisnost in avtonomnost Večera, njegov pomen za lokalno okolje in širšo štajersko regijo, da bo zagotovil vlaganje v nove produkte in kadre. Od regulatorjev pa pričakujemo, da bodo opravili svojo vlogo in zagotovili spoštovanje zakonodaje.