Proti dvigu DDV za tisk

Društvo novinarjev Slovenije nasprotuje dvigu davka na dodano vrednost tudi za časopise in periodiko, za kar se je med ukrepi fiskalne konsolidacije odločila vlada Alenke Bratušek.

Že lani, ko je Janševa vlada napovedala dvig DDV za časopise in revije z 8,5 odstotka na 20 odstotkov, smo opozorili na zelo škodljive posledice takšnega ukrepa za slovenski medijski prostor. Tudi zdaj napovedani dvig spodnje stopnje DDV – čeprav precej nižji – bo obremenil izdajatelje časopisov in revij, torej tistega dela medijskega prostora, ki se v zadnjih letih ob splošni krizi spopada še s sesutjem oglasnega trga, spreminjanjem bralnih navad in drugimi strukturnimi izzivi. Tudi dvig davka za eno odstotno točko, ki dejansko pomeni skoraj 12-odstotni dvig davka, bo medijske hiše prisilil v dodatno rezanje stroškov. To se bo poznalo na kakovosti informacij in ostalih vsebin, pri čemer bodo najbolj na udaru mlajši zaposleni in honorarni sodelavci. Dvig splošne stopnje DDV pa bo pomenil še dodaten pritisk na že tako načete oglaševalske prihodke. Posledice bodo čutili tudi elektronski mediji, ki so že sedaj obdavčeni po višji stopnji DDV.

Zavedamo se, da je stanje javnih financ v državi resno. A ob tem vseeno opozarjamo na vitalne demokratične funkcije, ki jih imajo odgovorni in profesionalni mediji v družbi, sploh v kriznem času. Prav resni mediji so v zadnjih letih razkrili vrsto nepravilnosti v državi in družbi. S tem so dokazali, da opravljajo naloge “psov čuvajev”. Pomemben del držav članic EU, tudi tistih, ki so še v težjem javnofinančnem položaju, je zaradi posebnega pomena tiska v času krize ohranil nižje stopnje ali celo ničelno stopnjo DDV, ki jo podpirajo tudi mednarodne novinarske organizacije. Hrvaška vlada je tako nedavno DDV za tisk znižala z deset na pet odstotkov. Prav tako bi veljalo razmisliti o znižanju davčne obremenitve za digitalne vsebine, saj bi to olajšalo njihov razvoj in tudi trženje.

Minister za kulturo je že opozoril na neprimerno urejenost spodbujanja pluralnosti v medijski zakonodaji, zato ga v društvu pozivamo, da začne razpravo o novi aktivni davčni politiki na področju medijev, ki bi po vzoru nekaterih severnih in zahodnevropskih držav stimulirala razvoj medijskega prostora. Dolgoročno bi bil to do vseh medijev, ki konkurirajo na trgu, bolj nevtralen, pravičen in nediskriminatoren ukrep v primerjavi z raznimi skladi za pluralizacijo in subvencijami. Te so se pri nas že izkazale kot orodje za uveljavljanje političnih interesov, ne pa sredstvo za zaščito in razvoj pluralnosti.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije