Robotizacija novic: Robot Stanko piše za STA

Tehnologija se vse bolj vpleta v življenje in  delo. Tudi v medije, ki postajajo vse bolj digitalni. Vendar pa ne gre le za selitev medijev na splet, temveč novinarji vse pogosteje uporabljajo najrazličnejše tehnološke pripomočke. Slovenska tiskovna agencija je tako zaposlila posebnega sodelavca. Ime mu je Stanko in je robot.

Kako, če sploh, lahko robot nadomesti novinarja in njegovo delo? Ali potemtakem ne potrebujemo več novinarjev za obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih? Z vodjo skupine za digitalno strategijo na STA-ju Aljošo Reharjem sta se pogovarjala voditelja podkasta Odbita do bita.

Novinarsko delo bo postalo bolj poglobljeno

Na Kitajskem so že pred letom dni predstavili prvega virtualnega voditelja televizijskega dnevnika. Sledila jim je Rusija. Zdaj je tudi STA v delovni proces vpletel Stanka, programskega robota, ki je odličen pri obdelavi večjih količin podatkov. Robot je zaživel decembra lani in ga še vedno izboljšujejo in dopolnjujejo. Rehar je povedal, da so Stanka že preizkusili tudi pri obdelavi podatkov na slovenski borzi.

“Stanko deluje na podlagi strukturiranih in tabelaričnih podatkov, kar že samo po sebi zoža nabor tem,” je povedal in dodal, da je eden izmed odličnih virov za pisanje člankov s pomočjo robota Statistični urad Republike Slovenije. “Takoj, ko imaš podatke v tabelarični obliki, se lahko uvede tudi robota,” je dejal. Odlični viri informacij so zanje tudi poslovni rezultati, dogajanja na borzi, finančne informacije, podatki o nepremičninah in prodaji knjig.

Roboti so sicer odlični pri obdelavi takih tabelaričnih podatkov, a še niso sposobni ustvarjati konteksta in dodajati ozadja zgodbi. “Trenutne tehnologije še ne dovoljujejo, da bi roboti prevzeli novinarsko delo,” je pomiril Rehar. Sposobnosti takih robotov se razlikujejo tudi na podlagi jezika. Vendar se bo meja sposobnosti robotov in umetne inteligence še zelo premaknila.

“To pomeni le to, da se bodo morali novinarji posvečati tistemu delu novinarskega dela, ki ga roboti ne morejo opravljati,” je povedal Rehar. Ljudje smo v primerjavi z umetno inteligenco zagotovo šibkejši pri obdelavi večje količine podatkov, hitrosti in natančnosti. “Po drugi strani smo pa ljudje boljši pri odločanju, odgovornosti, idejah in kreativnosti.”

“Tehnologija je nevtralna, dokler je nekdo ne izrabi”

Naše delo naj bi se v prihodnosti vse bolj selilo v bolj kreativno in kakovostno polje, kar pa po mnenju Reharja sploh ni slabo. “Vse več bomo delali stvari, ki imajo večjo dodano vrednost in kakovostnejše vsebine,” je zaključil.

Roboti lahko novinarje za zdaj nadomestijo predvsem pri hitrosti. Vendar pa se pri novinarstvu pogosto poudarja tudi objektivnost. Roboti lahko sicer zaznavajo neuravnoteženost oziroma usmerjenost določenega medija.

Slovenski mediji najpogosteje poročajo o temah iz Slovenije, nato iz Evropske unije in ZDA, šele potem pridejo na agendo drugi konci sveta. “S tem ni nič narobe, vendar pa kažejo določeno neuravnoteženost,” je razložil ter dodal, da je to le pokazatelj umeščenosti določenega medija v neko okolje.

Vendar pa tehnologije vsaj zaenkrat ne morejo biti bolj objektivne, saj jih programiramo ljudje in zato je tudi pisanje robotov pod vplivom uredniške politike določenega medija. “Robot bo naredil tako, kot si ga naučil. Če si mu v pravila vgradil svoj pogled na svet, potem se bo to kazalo tudi v njegovem poročanju,” je razložil.

Kdo bo odgovarjal za napake robota?

Pri ustvarjanju kredibilnosti robota in njegovem pisanju je po mnenju Reharja zelo pomembna transparentnost. “Ko bomo začeli robota uporabljati pogosteje in bomo z njim ustvarili tudi večje število prispevkov, bomo morali ljudem razložiti tudi njegov koncept in kako je lahko robot napisal članek. Zaenkrat nam za to še ni treba skrbeti,” je povedal. Stanka namreč ne uporabljajo tako pogosto, da bi morali občinstvu že sedaj razložiti njegovo delovanje.

Tehnologija je nevtralna, odvisno je le, kako jo bo nekdo uporabil. Lahko bi se zgodilo, da bi prišlo do kakšnih zlonamernih napadov. Rehar zagotavlja, da večjih in odmevnejših primerov zlorabe takih robotov še ni bilo.

Se pa že zdaj soočajo z vprašanji, kdo bo odgovoren za morebitne napake pri robotski novici ali pa nepravilno poročanje, kot je na primer sovražni govor. Zdaj se lahko krivi novinarja in robota. Ali bomo potem tožili robota? Seveda se to ne bo zgodilo. Prav tako za napake najverjetneje ne bo odgovarjal programer, temveč bo vso odgovornost prevzel urednik. “Mediji so namreč odgovorni za vsebine, ki jih producirajo,” je povedal Rehar.

Prav zato je pomembno, da se ustvarjanju robotov, ki bodo snovali medijske vsebine, pridružijo tudi sami mediji. “S tem, ko nadzorujemo razvoj, nadzorujemo tudi izdelek,” pravi Rehar.