Še vsaj pet let za tiskane

Po predavanju, na katerem je urednica z Washington Posta pokazala primere svojih najljubših objavljenih fotografij, smo se najbolj zainteresirani preselili v bližnji Daktari, kjer je debata tekla naprej.

MaryAnne Golon je pojasnila, da ima najraje fotografije, ki kažejo ozadje dogajanja – bolj posebne in intimne trenutke. Kot primer je navedla fotografijo predsednika Baracka Obame, ki so ga uspeli ujeti v redkem trenutku, ko ni bil obkoljen z množico varnostnikov. Že na predavanju je predstavila prenovljeno podlogo spletne strani, ki omogoča branje celotnega prispevka, ne da bi bralec moral klikati na drugo, tretjo, četrto stran – pomika se le navzdol. Na Washington Postu so namreč ugotovili, da je takšen način za bralce bolj privlačen. Opazili so, da jih več prebere prispevek do konca ali si vsaj podrobno ogleda fotografije, ki bi jih drugače izpustil.

Razpravljali smo tudi o etičnih vidikih objave fotografij mrtvih ali poškodovanih teles – MaryAnne je pojasnila, da se vedno drži pravil publikacije, za katero objavlja. Na Washington Postu so precej strogi in se pravil trdno držijo. Fotografije raje ne objavijo, kot da bi z njo koga prizadeli – posledic objave se močno zavedajo.

Celotna ekipa Washington Posta šteje 600 ljudi, vključeni fotografi, novinarji in oblikovalci. Še pred petimi leti jih je bilo zaposlenih 1200. Največ bralcev na spletu imajo v času kosila in zvečer med 20. in 22. uro.

MaryAnne smo povprašali tudi, kako izgleda njen tipični delovni dan. Po navadi se prične okrog desete ure zjutraj in traja do osmih, devetih zvečer. Enajsturni delavnik – ob odmevnih dogodkih, kot so volitve ali vojne, traja še dlje. Vendar je dolgi dnevi ne motijo. Kot pravi, jo delo izpolnjuje in v njem skrajno uživa. Moti jo le to, da mora za njenega psa prevečkrat poskrbeti njegova sprehajalka in ne ona sama.

Spregovorili smo tudi o novem lastništvu časopisa, ki od avgusta naprej ni več v rokah družine Graham, ampak v rokah očeta Amazona Jeffa Bezosa. Golonova je poudarila, da je z novim lastnikom zadovoljna, čeprav za vidne spremembe zaenkrat še ni preteklo dovolj časa. Meni, da je Jeff zelo inteligenten, delita si poglede na to, kako bi moral časopis v prihodnosti funkcionirati in izgledati. Temelj bo seveda splet, interaktivnost in možnost izbire.

MaryAnne pričakuje, da bodo tiskane izdaje časopisov obstajale še vsaj pet let, potem pa bodo počasi začele postajati zgodovina. “Think national, international, digital – that will be the future of press,” je poudarila. Padci naklad in ostali problemi, s katerimi se soočamo, so problemi poslovnega modela in ne novinarstva samega, je dodala. Poslovni model prihodnosti bo moral temeljiti na večji možnosti izbire, saj je finančna situacija takšna, da si bralci ne morejo niti ne želijo več privoščiti celotnega paketa novic. Možnost nakupa le določenega prispevka ali določene rubrike je po mnenju MaryAnne najboljši način za ohranitev bralcev.