Postani naš član 
Podpri naše delovanje 
Prijavi napad Slovenci v Italiji, »kako to, da govorite tako dobro slovensko?«
Novinarji na območjih na obeh straneh meje med Slovenijo in Italijo opažajo, da je zavedanje Slovencev v matični domovini o svojih rojakih v sosednjih državah slabo. Nepoznavanje in celo nezanimanje se odražata tudi v pri poročanju slovenskih medijev o vsebinah, ki zadevajo zamejske Slovence. Kot so v Kopru na festivalu Naprej/Forward izpostavile novinarke Špela Lenardič, Poljanka Dolhar in Barbara Kampos De Stefani, se o Slovencih v Italiji poroča predvsem, ko je novica škandalozna ali nosi negativno konotacijo.
V slovenskih medijih odmevajo le škandali
Vsebine, ki zadevajo Slovence v Italiji, redko dobijo svoj prostor v osrednjih informativnih oddajah nacionalnih programov. Radiotelevizija Slovenija mora na podlagi predpisov poročati o slovenskih manjšinah v drugih državah, vendar je dopisnica za Furlanijo Julijsko krajino na RTV Špela Lenardič opozorila, da ni določeno, koliko in kako morajo poročati. Območje, ki zadeva Slovence v Italiji, pokriva sama in čeprav si vsakič prizadeva, da bi bili njeni prispevki v osrednji televizijski oddaji na TV Slovenija, se mnogokrat znajdejo v popoldanskih poročilih ali pa »na zalogi«.
To dobro ponazori nedavni primer, ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar obiskala prireditev ob vrnitvi Narodnega doma pri Svetem Ivanu tržaškim Slovencem. Dopisnica Lenardič je uredništvu v Ljubljani pojasnjevala, da gre za pomemben dogodek, ki si zasluži termin v Dnevniku. Naslednji dan, ko je odmeval spodrsljaj predsednice Pirc Musar, ki je zamejskim dijakom dejala, da je zanje domovina Italija, so bili v uredništvu veliko bolj zagreti in zgodba je dobila mesto v osrednji oddaji. »Vse, kar kliče po negativni konotaciji, ima prednost pred ostalim,« je strnila Lenardič.
Čeprav je bila vrnitev Narodnega doma pomemben dogodek, je v slovenskih medijih odmeval bolj ali manj spodrsljaj predsednice. Da je to redna praksa, je potrdila kulturna urednica Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar: »Slovence v Italiji to večkrat moti in prizadene, občutek imamo, da se o nas govori samo, ko se zgodi škandal, ko imamo problem, ko so fašisti na pohodu in podobno.«
Od »Črnega kala naprej« upada poznavanje slovenskih zamejcev
Lenardič in Dolhar sta se strinjali, da do spodrsljajev, kakršen je bil predsedničin, prihaja zaradi nepoznavanja. Zavedanje glede Slovencev v Italiji je slabo, zlasti med tistimi, ki živijo dlje od meje. »Mi mejo vseeno bolj pogosto prečkamo in nas zanima, kaj se dogaja onstran nje, to doživljamo malo od bliže. Medtem ko se, če povem po domače, od Črnega kala naprej zelo poznajo razlike,« je povedala Lenardič.
Dolhar kot Slovenka v Italiji iz lastnih izkušenj ve, koliko o zamejcih vedo rojaki v matični domovini. Marsikdo misli, da so zamejci Italijani, in se ne zaveda, da obiskujejo slovenske vrtce, šole ter ostale dejavnosti. »Od vrtca rastemo s komentarji, najpogosteje slišimo ‘kako to, da govorite tako dobro slovensko?’« je dejala. Po njenem mnenju je vloga regionalnih medijev pri tem bistvena, saj »če ne bi bilo lokalnih medijev, bi bilo poznavanje v osrednji Sloveniji še slabše,« je povedala.
