Postani naš član 
Podpri naše delovanje 
Prijavi napad Slovenski ustvarjalci združeno za sprejem evropske direktive o avtorskih pravicah
Slovenski ustvarjalci so se na danes združeno zavzeli za to, da bi evropski parlament prihodnji teden potrdil direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Po njihovih besedah je skrajni čas, da bi avtorji kot imetniki pravic začeli dobivati nadomestila za svoja dela tudi na internetu.
Evropski parlament bo na plenarni seji prihodnji teden sprejemal usklajeni predlog omenjene direktive, ki bi avtorjem, denimo glasbenikom, književnikom, filmarjem, novinarjem, omogočila nadomestila za njihova dela, ki jih na spletu objavljajo velike platforme.
V imenu avdiovizualnih avtorjev je Gregor Štibernik izrazil prepričanje, da bo direktiva sprejeta, največje delo pa potem šele sledi, saj jo bodo morale države članice EU v dveh letih prenesti v nacionalno zakonodajo. Slovenska avtorska zakonodaja je po njegovem mnenju zastarela in ne sledi izzivom, ki jih je prinesel internet, nalogo družbe pa vidi v tem, da “ustvari pravno okolje, ki bo ščitilo intelektualno lastnino”.
Po njegovih besedah bo 13. člen, ki je poleg 11. člena izzval največ neodobravanja, uporabnikom omogočil nadomestilo in več kontrole nad uporabo njihovih del. Platformam, ki zdaj kujejo dobičke na račun avtorskih del, ne da bi avtorjem namenili plačilo, pa naložil odgovornost glede naloženih vsebin.
“Ne želimo omejiti dostopa do vsebin, želimo le plačilo,” je poudaril Štibernik v odgovor na nasprotnike direktive, ki so v njej prepoznali možnost za cenzuro interneta. “Ker je avtorskopravna zakonodaja neločljivo povezana z ustvarjanjem, je prav, da k temu pritegnemo tudi odločevalce,” je dodal.
V imenu književnikov, publicistov in založnikov je Luka Novak poudaril, da ne gre za noben spopad, le za to, da se stvari pravno uredijo. Po njegovih besedah so tehnološki velikani, kot je Google, zmanipulirali civilno družbo, da bo s sprejetjem direktive konec interneta. Uporabniki po njegovih besedah ne bodo ničesar opazili, ker ne bodo ničesar plačevali, evropski odločevalci pa so pokazali, da so na strani domačih ustvarjalcev in ne ameriških tehnoloških velikanov.
Direktiva ima tudi izjeme, kot je izjema za digitalno rabo književnih del v šolah, izvzete bodo spletne enciklopedije in znanstveni repozitoriji, je povedal Novak in ocenil, da bo internet na ta način postal “širši, bolj pluralen, bolj demokratičen in bolj konkurenčen”, saj bodo platforme z avtorskimi deli po njegovih besedah predstavljale konkurenco Googlu.
Po besedah predstavnika glasbenikov Boštjana Dermola je zdaj, ko avtorske pravice na internetu niso urejene, “vsak trenutek zamujen vlak”, poleg tega je bila uporaba slovenske glasbe na radijskih postajah lani “rekordno nizka” kljub zakonu o medijih, ki predpisuje kvote. Podobno je poudaril tudi ustanovitelj glasbene založbe Dallas Records Goran Lisica Fox: direktiva skuša ublažiti, če ne celo urediti, da tehnološkim velikanom kot profit ne bi ostalo več milijonov evrov, ki jih zdaj ne izplačujejo avtorjem.
Predstavnica Društva novinarjev Slovenije Špela Stare je povedala, da so tudi novinarska združenja, klub izraženemu razočaranju nad usklajeno direktivo pred mesecem dni, za njen sprejem. “Sprašujemo se, kaj bo z novinarstvom, če se ne bo nič spremenilo,” je poudarila in dodala, da je Levica predlagala dopolnilo, po katerem bi do deleža nadomestila za uporabo prispevkov na internetu prišli tudi novinarji, ne le založniki in industrija.
Za sprejem direktive so tudi likovniki, ki so po besedah Aleša Sedmaka trenutno v procesu pridobivanja statusa kolektivne organizacije, ki bi se lotila urejanja pravic na tem področju.
V Ljubljani in še nekaterih evropskih mestih bo sicer v soboto potekal “protest proti uničenju interneta v EU”. Pripravlja ga Piratska stranka, ki že ves postopek sprejemanja direktive trdi, da bo ta prinesla cenzuro interneta v Evropi.
