Sodne prepovedi objav v medijih vzbujajo skrb

V Društvu novinarjev Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo zadnje odločitve sodišč v medijskih zadevah. Potem, ko še vedno ni pojenjal odmev sodne prepovedi izdaje revije Reporter Magazin, je zdaj še uredništvo portala Pod črto javnost seznanilo z odločitvijo sodišča, s katero je državno pravobranilstvo, z zdaj že pravnomočno začasno odredbo, doseglo umik štirih člankov o sojenju nekdanjemu direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova).

Državno pravobranilstvo je proti portalu Pod črto napovedalo tudi civilno odškodninsko tožbo zaradi blatenja ugleda Sove. Pred kratkim je bil tudi na pobudo društva novinarjev spremenjen kazenski zakonik, ki funkcionarjem ne omogoča več, da bi na davkoplačevalske stroške vlagali civilne odškodninske tožbe. Menimo, da je vlaganje odškodninskih tožb zoper medije zaradi krnitve ugleda državnih institucij, ki imajo številna druga sredstva za varovanje svojega interesa in ugleda, nedostojno in predstavlja poseg v svobodo izražanja. Še toliko bolj, ker gre v tem primeru za medij, ki se financira z donacijami bralcev, in ga posledično tožbe finančno izčrpavajo, kar lahko vodi v samocenzuro. Državno pravobranilstvo zato pozivamo, da odstopi od napovedane civilne tožbe.

V Društvu novinarjev Slovenije se v obeh primerih sprašujemo, ali se je sodišče za tako skrajni poseg v svobodo govora, kot je bila prepoved izida Reporter Magazina oziroma umik kar štirih že objavljenih prispevkov portala Pod črto v celoti, odločilo na podlagi neizpodbitnih argumentov in ob skrbnem tehtanju pravic vseh vpletenih. Preganjanje novinarjev ali prepovedi objave novinarskih člankov zaradi objave informacij, ki so v javnem interesu, imajo na novinarje in medije zastraševalni učinek, vodijo v samocenzuro in posledično novinarjem preprečujejo učinkovito opravljanje funkcije nadzora oblasti.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije