V zakon o medijih nujno dodati višino letne pomoči novinarstvu

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) že več kot desetletje pričakujemo spremembe medijske zakonodaje. Aktivno in konstruktivno smo sodelovali v vseh javnih razpravah o predlogih medijskih zakonov. Na besedilo predloga zakona o medijih (ZMed-1) smo točno pred enim letom podali obsežen komentar. Oglasili smo se tudi maja 2024, ko je bil predlog poslan v medresorsko usklajevanje. Ker pa se besedilo predloga ZMed-1, ki ga je vlada 31. decembra 2024 potrdila in poslala v državni zbor, bistveno razlikuje od preteklih verzij, zato želimo znova opozoriti na nekatere člene zakona, ki jih je po mnenju društva novinarjev še treba popraviti oziroma dopolniti.

Generalno v Društvu novinarjev Slovenije ocenjujemo, da je sprejem predloga zakona navkljub njegovim pomanjkljivostim nujen, saj bi popolna zavrnitev slovenski medijski prostor obsodila na zastarel in neučinkovit obstoječ zakon o medijih.

Ne glede na to, da je ministrstvo upoštevalo nekatere naše predloge, bolje razdelalo sheme državne pomoči in definiralo, da bo pomoč namenjena tiskanim in digitalnim medijem, kar je napredek od predloga izpred enega leta, pa rešitve kljub temu niso izpolnile naših pričakovanj. Predlog zakona namreč pomeni samo pravno podlago, da vlada sme oblikovati sheme pomoči, predvideva sicer šestmesečni rok, v katerem naj bi vlada sheme oblikovala, vendar je končna odločitev, kdaj in kako bo vlada to uredbo sprejela, izključno v njenih rokah, kar pomeni, da bo preveč odvisna od dnevne politike. Če prav razumemo zapisano, bo po novem tudi redni letni razpis, kot ga poznamo že sedaj, del te uredbe in bo torej lahko podvržen vladni samovolji.

Predlog zakona ne definira višine letnih sredstev, celoten mehanizem bo s tem podvržen nestabilnosti in politični pristranskosti. Višina sredstev bi morala biti v zakonu zagotovljena, prav tako bi morala izhajati iz vnaprej ugotovljenih dejanskih potreb pri zagotavljanju javnega interesa v medijih, kot ga opredeljuje zakon. Zato predlagamo dopolnitev, da se zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti 15 odstotkov zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v prejšnjem letu.

Predlog predvideva, da se bodo sredstva tako iz razpisa za programske vsebine, ki ostaja takšen, kot ga poznamo, kot iz novih shem za tiskane in digitalne medije delila na letni ravni, predvidevamo, da po načelu plačila za nazaj. Takšen sistem ne omogoča dolgoročne finančne predvidljivosti, večletnega načrtovanja, razvoja in stabilnosti. Letno projektno financiranje prinaša veliko administrativno obremenitev tako za pristojno ministrstvo kot za prejemnike sredstev ter zmanjšuje učinkovitost in racionalnost celotnega mehanizma. Zato predlagamo, da se v zakon jasno zapiše, da gre za financiranje eno- ali večletnih projektov.

Po našem mnenju je dejavnik tveganja lahko tudi komisija, še posebej v kombinaciji z nedefiniranim sistemom in ohlapnimi merili za presojo projektov. V DNS smo si želeli modela, ki bi se izvajal čim bolj avtomatično in prek katerega bi država nediskriminatorno financirala del stroškov produkcije, torej stroškov dela.

Podpiramo predlog kolektivne organizacije ZAMP, da se od izdajateljev medijev, ki želijo biti deležni finančne pomoči iz omenjenega naslova, upravičeno pričakuje tudi zagotavljanje pogojev za uporabo objavljenih vsebin na podlagi zakonite licence in omogočanje uveljavljanja ter ustrezne poravnave nadomestil tudi avtorjem.

Predlagamo nov 51. člen, ki bi opredeljeval status nepridobitnega medija posebnega pomena za tiskane in digitalne medije. Do tega statusa naj bodo upravičeni mediji, katerih izdajatelji so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju medijev.

Predlog ZMed-1 v 1. odstavku 13. člena sicer navaja, da podpira delovanje medijev, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev, status je naveden tudi kot prednostno merilo v 3. odstavku 14. člena, vendar v DNS ne vidimo razloga, zakaj bi bili tiskani in digitalni nepridobitni mediji diskriminirani, saj imajo radijski in televizijski nepridobitni programi status posebnega pomena opredeljen že v obstoječem zakonu.

Smo proti zniževanju standardov zagotavljanja vsebin lastne produkcije lokalnih in regionalnih programov posebnega pomena in deregulaciji povezovanja teh programov v mreže.

Pri pravici do popravka zahtevamo podaljšanje rokov za objavo popravka v digitalnih medijih na tri delovne dni in pričakujemo, da se ohrani možnost revizije na vrhovnem sodišču brez dodatnih pogojev.

Vse pripombe in predloge lahko preberete v spodnjem dokumentu.