Postani naš član 
Podpri naše delovanje 
Prijavi napad V lokalnih medijih naj bo več raznolikih tem, izvirnih zgodb in povezovanja
Lokalni mediji za boljšo družbo je skupni projekt štirih novinarskih organizacij iz štirih držav – Hrvaške, Srbije, Slovenije ter Bosne in Hercegovine –, ki smo ga izvajali od januarja do marca 2022, ob podpori britanskega veleposlaništva v Zagrebu. Namen projekta je bil graditi zaupanje v lokalne medije in okrepiti njihov položaj. Na podlagi izsledkov analize medijev v vseh štirih državah, pogovorov z novinarji na projektnih delavnicah in komentarjev, ki sta jih podala medijska strokovnjaka Sabina Mihelj in Václav Štětka, smo pripravili priporočila za lokalne medije. Poudarjamo, da večina težav izvira iz pomanjkanja finančnih in drugih virov ter političnih pritiskov, ki so jim izpostavljeni lokalni mediji. Reševanje teh težav zahteva bodisi sistemske spremembe bodisi razvoj medijskih politik ali modelov javnega financiranja lokalnih medijev ob ohranjanju medijske avtonomije. Nekatera spoznanja iz študije so kljub temu lahko koristna za novinarsko prakso.
Novinarske organizacije smo k sodelovanju v projektu povabile raziskovalke medijskih vsebin ter urednike in urednice lokalnih medijev, ki smo jih izbrali za vsebinsko analizo. Vzorec je sestavljalo pet lokalnih medijev iz različnih regij vsake izmed štirih držav, skupaj dvajset medijev. V Sloveniji smo izbrali Dolenjski list, Gorenjski glas, Lokalec.si, Novi tednik in Primorske novice, vsi povabljeni uredniki so pristali na poglobljeni intervju, ki je bil drugi sestavni del analize. Analizo slovenskega lokalnega medijskega okolja, vključno z intervjuji, je opravila Tjaša Turnšek, asistentka na Mirovnem inštitutu.
Ugotovitve analize kažejo, da je glavni namen in cilj lokalnih medijev zagotavljanje relevantnih informacij v lokalnem okolju. Temu pritrjuje dejstvo, da je imelo 65 odstotkov analiziranih člankov lokalni fokus, v 64 odstotkih člankov pa so glavni protagonisti akterji in institucije na lokalni ravni. Pozitivne trende smo opazili pri avtorstvu člankov, saj je imelo 40 odstotkov člankov izvirno avtorstvo, 20 odstotkov pa jih je prevzetih iz Slovenske tiskovne agencije. Kritično lahko ovrednotimo odstotek senzacionalističnih naslovov in takih, ki so vaba za klike, v analizi smo jih namreč zaznali kar 27 odstotkov.
Čeprav so uredniki kot zelo pomembne ocenili teme demokracije in/ali človekovih pravic, so mediji te teme obravnavali v zgolj 5 odstotkih analiziranih člankov. Podatki razkrivajo tudi visok odstotek člankov, ki obravnavajo črno kroniko in kriminal, ter pomanjkanje virov informacij – v člankih je na splošno naveden le en ali noben vir. Razlog za to je tudi pomanjkanje novinarjev za pokrivanje kompleksnejših tem, o čemer so v opravljenih intervjujih poročali uredniki.
Glavni izzivi so zmanjševanje števila bralcev in prodaje tiskanih različic lokalnih medijev zaradi epidemije covida-19, digitalizacije in vzpona družbenih medijev. Uredniki imajo različne poglede na to, kaj je v resnici javni interes, poročajo o političnih in ekonomskih pritiskih, ki vplivajo na delo novinarjev. Velika težava, ki jo opažamo v slovenskem lokalnem medijskem okolju, je naraščajoča koncentracija medijskega lastništva, kar odpira dodatna vprašanja pluralnosti lokalnih medijev.
Iz opravljene analize izhajajo priporočila za lokalne medije in druge relevantne akterje.
| Mediji bi lahko več poročali o bolj raznolikih temah, ki so pomembne za lokalno skupnost. Nekatere teme so namreč premalo zastopane, medtem ko o drugih veliko poročajo. Več poudarka bi lahko bilo tudi na raznolikosti akterjev. |
| V zgodbah lokalnih medijev bi lahko bilo več raznovrstnih virov. Večina (skoraj 73 odstotkov) analiziranih člankov je temeljila na zgolj enem viru. |
| Spodbujati bi bilo treba lastno iniciativo novinarjev pri raziskovanju različnih lokalnih tem in ustvarjanje izvirnih novinarskih zgodb. |
| Lokalni mediji bi lahko razvili strategije za uporabo družbenih medijev ali drugih inovativnih rešitev za povezovanje z občinstvom (npr. aplikacije). |
| Lokalni mediji bi lahko iskali in razvijali alternativne modele financiranja. |
| Strokovna novinarska združenja bi morala vložiti več v promocijo svojega delovanja v lokalnih medijih. |
| Lokalnim medijem bi koristilo tesnejše sodelovanje, mreženje in izmenjava izkušenj s kolegi iz širše regije. |
| Lokalni mediji in novinarska združenja bi se morala zavzemati za transparentne modele financiranja. |
| Vzpostaviti bi bilo treba redno spremljanje lokalnega medijskega trga, v tem kontekstu pa morda spodbujati sodelovanje regulativnih teles, strokovnih združenj, lokalnih medijev in/ali akademskih institucij. |
Podrobneje o sami analizi in priporočilih pa v poročilu za Slovenijo (v slovenščini) in skupnem zaključnem poročilu projekta (v angleščini).
V sklopu projekta smo odprli tudi skupino na facebooku Lokalni mediji za boljšo družbo, ki danes šteje že 1800 članov, omogoča pa izmenjavo izkušenj in mreženje kolegov iz lokalnih medijev. Želimo si, da bi se skupina dolgoročno razvila v svojevrstno platformo za lažje projektno povezovanje lokalnih medijev in novinarskih organizacij.
