Za svobodo medijev!

Društvo novinarjev Slovenije se svetovnemu dnevu svobode medijev pridružuje z akcijo Za svobodo medijev. Domači in tuji novinarji z video izjavami ter dejstva o globalnem in lokalnem položaju novinarstva pripovedujejo zgodbo o novinarstvu danes. Akcijo lahko spremljate prek dneva na spletni strani novinar.com, na Facebook strani Društva novinarjev Slovenije in preko Twitterja.

Raven medijske svobode se poslabšuje vsepovsod po svetu. Če situacijo v Sloveniji postavimo v globalni kontekst, je medijska svoboda pri nas relativno zadovoljiva, kar ponazarjajo tudi umestitve države na lestvicah, ki z več kriteriji merita medijsko svobodo (po meritvah Novinarjev brez meja je Slovenija na 40. mestu med 180 državami, Freedom House pa nas uvršča na 19. mesto v Evropi).

Kljub vsemu medijska svoboda v Sloveniji ni popolna in ne samoumevna. V zadnjem obdobju se še krepijo politični pritiski na novinarje, posebej na javni servis RTV Slovenija, kjer politično motivirani programski svet skuša posegati v uredniške odločitve in obračunava z novinarji. Hkrati se še poglablja zaskrbljujoč socialno-ekonomski položaj novinarjev, povezan tudi s širšimi razmerami v medijih. Številni mediji so v zadnjih letih odpuščali redno zaposlene novinarje, krčili dopisniške mreže, kar tretjina vseh novinarjev pa dela v prekarnih oblikah zaposlitve. Delovna inšpekcija je v medijih odkrila kršitve, ki pa, žal, vsem prikrito zaposlenim novinarjem ne bodo prinesle redne zaposlitve, saj delodajalci iščejo nove obvode. Vse to vodi v degradacijo novinarskega poklica in ne more biti v prid uresničevanju temeljnih profesionalnih zahtev in standardov, s tem pa medijske svobode.

Čeprav je bilo z zakonom ukinjeno preganjanje novinarjev zaradi objave tajnih podatkov, ki so v javnem interesu, novinarjem v Sloveniji še vedno grozi zaporna kazen zaradi žaljenjskih deliktov. Dekriminalizacija kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime je zato prav tako nujna, kot je nujna nova medijska zakonodaja. Kako neprimeren je obstoječi zakon o medijih, ponazarja že sama opredelitev novinarja. Za novinarja je namreč opredeljen le tisti, ki je redno zaposlen ali ima status samostojnega novinarja, vsi drugi, ki opravljajo poklic, po zakonu niso novinarji, zato jim na primer državni organi niso dolžni odgovarjati na novinarska vprašanja po zakonu o medijih. To je gotovo ena od ovir pri dostopanju do informacij, s čimer se dodatno zmanjšuje transparentost in omejuje osnovo za delo – novinarske vire.

Precejšen del odgovornosti za položaj na medijskem trgu nosi država. Nobena vlada ob konstantni nestabilnosti kulturnega resorja ni sposobna zagotoviti prepotrebnih sprememb zastarele in za današnji čas popolnoma neustrezne medijske zakonodaje, na nujnost katerih Društvo novinarjev Slovenije opozarja že vrsto let. Od ministrstva za kulturo zato zahtevamo, da predstavi napovedano medijsko strategijo in takoj začne s postopkom sprememb medijske zakonodaje.