Za učinkovitejši dostop do informacij javnega značaja

Društvo novinarjev Slovenije ocenjuje, da so danes predstavljena priporočila Transparency International Slovenia (TI Slovenia) za učinkovitejši dostop do informacij javnega značaja dobra podlaga za odpravo nekaj od pomanjkljivosti  Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Tudi mediji in novinarji so se v zadnjem času soočili z zaračunavanjem posredovanja informacij, ki lahko predstavlja veliko oviro delu novinarjev. Plačljivost že sama po sebi deluje omejevalno. V skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja bi morale biti te plačljive le izjemoma in kadar nastanejo občutni dodatni stroški.  Gre namreč za institucije, ki se financirajo pretežno iz javnega denarja. Z neupravičeno visokimi stroški pa bi državljane in novinarje lahko odvračale od tega, da bi določene informacije sploh zahtevali, zato je sprejem enotnega stroškovnika tudi po mnenju društva novinarjev nujen.
Strinjamo se tudi s predlogom, da morajo biti javno dostopna in transparentna vsa lobistična srečanja z odločevalci, saj ima javnost pravico vedeti, katere interesne skupine so vplivale na sprejem posameznih ukrepov in politik.
Prav tako podpiramo rešitev, da bi morale biti vsaj parlamentarne politične stranke uvrščene med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot priporoča TI Slovenia, saj so pretežno financirane iz javnih sredstev.

V društvu novinarjev pa opozarjamo tudi na predolg rok za odločitev zavezanca o zahtevi prosilca za posredovanje informacij. Predlagamo, da se rok iz 20 delovnih dni skrajša vsaj na 15 delovnih dni, kar je tudi mednarodnopravno primerljivo. Novinarji nas opozarjajo, da organi mnogokrat čakajo do skrajnega roka, da zahtevo zavrnejo. Če k temu prištejemo še pritožbeni postopek pri Informacijskem pooblaščencu, lahko prosilci na informacijo čakajo tudi do leta dni. Dobrodošla bi bila tudi uvedba instruktivnega roka za zaključek pritožbenega postopka pri Informacijskem pooblaščencu, ki pa bi vseboval tudi možnost podaljšanja v izjemnih okoliščinah.
Predlagamo tudi dopolnitev 17. člena ZDIJZ, in sicer, da lahko prosilec izbere format, v katerem naj bo informacija posredovana. To bi omogočilo lažjo in bolj učinkovito nadaljnjo obdelavo podatkov, pridobljenih na podlagi zakona.
Menimo tudi, da bi morale biti vse pravnomočne obtožnice informacije javnega značaja dostopne na zahtevo prosilca. Če obtožnica vsebuje občutljive podatke, ki jih je potrebno varovati, bo organ zahtevo zavrnil oziroma bo o posredovanju informacij odločil Informacijski pooblaščenec s testom javnega interesa. Ta sprememba bi novinarjem omogočila celovito obveščanje javnosti o sodnih postopkih od samega začetka postopka ter na podlagi točnih in preverjenih podatkov.

Za učinkovito in legitimno delovanje države je nujna neposredna in posredna vključenost državljanov v vse procese odločanja. Kljub razmeroma napredni zakonodaji, ki jo na tem področju v Sloveniji imamo, smo prepričani, da predlagane spremembe omogočajo nadaljnjo širitev transparentnosti in nadzora nad delovanjem države in njenih institucij.