Zaznamujemo svetovni dan radia (tema)

Ljubljana, 13. februarja – Če imaš radio, nisi nikoli sam – v radiu imaš vedno prijatelja. Tako so zapisali v Organizaciji Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco), kjer so leta 1946 današnji dan, 13. februar, razglasili za svetovni dan radia. S tem so podčrtali izjemen pomen radia, ki doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev.

Radio je medij z relativno nizkim denarnim vložkom, a velikim dosegom. S prilagajanjem poslušalcem, zlasti mlajšim generacijam, ostaja aktualen tudi v času digitalizacije medijev.

Leta 1946 so bile v Sloveniji tri radijske organizacije. Po zastoju v poznih 60. do sredine 70. let prejšnjega stoletja je število radijskih organizacij do leta 1991 naraslo na 22. V letu 2015 je v naši državi delovalo 86 radijskih programov, od teh jih je bilo 34 s statusom posebnega pomena. Nekateri programi so bili vključeni v radijske mreže.

Konec leta 2019 v Sloveniji 53 izdajateljev radijskih programov

Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) je bilo ob koncu leta 2019 pri nas 53 izdajateljev radijskih programov, ki so imeli skupaj 98 veljavnih dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti. V 31 programov je bila vključena po ena izmed štirih programskih radijskih mrež, v dva programa je bil vključen regionalni radijski program.

Največja radijska mreža je bila vključena v 18 programov. Status radijskega programa posebnega pomena je imelo 11 programov, od katerih sta bila dva organizacijsko in programsko povezana tudi za izdajanje regionalnega programa. Regionalni status radijskega programa posebnega pomena je imelo osem programov, študentski status radijskega programa posebnega pomena pa dva programa.

Radijskih programov, ki se razširjajo v digitalni radiodifuzni tehniki, je bilo lani 19 in so bili dostopni na območju celotne države. Pri teh podatkih pa velja opozoriti, da Akos ne vodi evidence aktivnih oziroma delujočih radijskih programov, temveč vodi evidenco imetnikov veljavnih dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti. To pomeni, da lahko obstaja tudi program, ki ni delujoč, a ima veljavno dovoljenje.

Radiu Slovenija osrednja vloga v slovenski radijski krajini

Osrednjo vlogo v pestri slovenski radijski krajini ima nedvomno Radio Slovenija (RAS). Njegovi programi so skupaj, kot programi istega izdajatelja, najbolj poslušani radijski programi v državi, njihov doseg pa se še povečuje. Tako so po raziskavi Mediane v lanskem letu glede na leto poprej pridobili v povprečju več kot 50.000 novih dnevnih poslušalcev.

Programe RAS je v drugem polletju 2019 vsak dan v povprečju poslušalo 25,9 odstotka oziroma skoraj 450.000 poslušalcev, starih od 15 do 85 let. Najbolj poslušan program še naprej ostaja Val 202, ki ga je v tretjem četrtletju lanskega leta v povprečju vsak dan poslušalo skoraj 240.000 poslušalcev, kar je največ v državi.

Kot so za STA pojasnili na RAS veliko poslušanost dosega tudi Radio Prvi, ki mu zadnje meritve kažejo, da ga dnevno posluša v povprečju 170.000 poslušalcev, kar ga uvršča na četrto mesto med vsemi slovenskimi radijskimi programi. Svoje poslanstvo uspešno opravljata tudi regionalna programa Radio Maribor in Radio Koper, saj je slednji najbolj poslušan program na Primorskem.

Narašča število digitalnih poslušalcev

Tudi najnovejši podatki raziskave o poslušanosti za januar 2020 potrjujejo pozitivne trende lanskega leta. Tako je prejšnji mesec radijske programe RAS v povprečju dnevno poslušalo 440.000 poslušalcev, največ Val 202 (212.000) in Radio Prvi 170.000 poslušalcev. Pri tem je pomočnik direktorja RAS Matej Praprotnik opozoril, da je vedno več digitalnih poslušalcev.

Podkaste Radia Slovenija je oktobra 2019 poslušalo že skoraj 60.000 ljudi, hitra rast pa se nadaljuje. V digitalni ponudbi so še vedno najbolj priljubljene klasične radijske oddaje, na primer Radio Ga Ga ter Lahko noč, otroci. Vse več pa je podkastov, ki pod vplivom nove radijske estetike navdušujejo prvotno digitalne poslušalce, mlajše od 35 let. Takšna sta na primer Odbita do bita in Frekvenca X.

Ponudbo podkastov RAS bodo po besedah Praprotnika v prihodnje dopolnjevale še zvočne knjige, digitalni radio pa bo kmalu navduševal tudi lastnike pametnih zvočnikov. “Tako kot marsikje drugod po Evropi tudi v Sloveniji javni radio predstavlja vsebino in kredibilnost radijske ponudbe. Narekuje multimedijski in digitalni razvoj, ki se prilagaja sodobnemu načinu uporabe avdio vsebin,” je dodal direktor RAS Mirko Štular.