Pogodba med UKOM in STA lahko privede do sesutja fotografskega trga

Pogodba, sklenjena med Slovensko tiskovno agencijo (STA) in vlado, je za fotografe škodljiva, saj ne upošteva bistvene razlike med delom, ki ga opravljajo novinarji in fotografi. Zato nas v Aktivu fotoreporterjev in fotografov v okviru Društva novinarjev Slovenije upravičeno skrbi za prihodnost trga. Pogodba vsebuje določila, ki so škodljiva in nedomišljena do te mere, da lahko privedejo do popolnega sesutja trga vizualnih vsebin (fotografij). Zato odločno pozivamo tako STA kot vlado k ponovnemu razmisleku in ureditvi, ki ne bo imela tako usodnih posledic.

Zakon o STA (Ur. l. RS št, 50/11 in 36/21) namreč ločuje dejavnost STA na javno službo in tržne dejavnosti. Kot javno službo STA opravlja dejavnosti, ki so bistvenega pomena za osnovno informiranje javnosti, kot so: priprava povzetkov novic (v slovenskem in angleškem jeziku), besedila radijskih novic in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih. Vse te vsebine mora STA brezplačno dati na voljo vsem pod enakimi pogoji (4. člen zakona).

Kot tržno dejavnost pa STA opravlja trženje razširjenih novinarskih vsebin, zbirnih novic, analitičnih besedil, biografij, intervjujev, trženje oglaševalskega prostora, ustvarjanje specializiranih servisov, založniško dejavnost ipd. (5 člen zakona).

To, kar je pri ločevanju dejavnosti na javno službo in tržne dejavnosti bistveno, je, da se kot javno službo zagotavlja samo ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku ali dogajanju v Sloveniji ali po svetu. Pri fotografijah pa ni mogoče objaviti samo povzetka, ker je zaradi narave fotografskega medija vedno nujna objava celotne posamične fotografije, ki nosi vso informacijsko vrednost podobe. Na fotografiji se vedno vidi vse, saj ni mogoče objaviti samo bistvenih podatkov s fotografije. Zato ni mogoče ločiti povzetka fotografije od fotografije same na enak način, kot je mogoče ločiti povzetek novice od poglobljenega analitičnega članka o istem dogodku ali temi.

Zakon nikjer ne določa, kako dolgo morajo biti povzetki informacij ali fotografije na voljo javnosti in kakšne dolžine, obsega ali kakovosti morajo biti. Prav tako ne določa, kakšna mora biti kakovost avtorsko zaščitenih fotografij in pod kakšnimi pogoji naj bi bile objavljene – določeno je le, da morajo biti vsebine v okviru javne službe dostopne vsem, brezplačno in pod enakimi pogoji.

Ker pri fotografijah ni mogoče ločevati med povzetkom fotografije in celo fotografijo, je treba režim objave fotografij prilagoditi temu primerno, sicer bo prišlo do hudega izkrivljanja trga in uničenja celotne panoge reportažne fotografske dejavnosti. V tretjem členu pogodbe med STA in vlado je namreč določeno, da se STA zavezuje, da bo vse vsebine, ki nastanejo v okviru javne službe (vključno s fotografijami), objavil tako, da bodo pod enakimi pogoji vsem dostopne na spletni strani STA, in sicer eno leto od nastanka. Za fotografije pa je še posebej določeno, da ne smejo imeti vodnega žiga in da morajo biti objavljene v visoki resoluciji, primerni za objavo v vseh medijih. Po preteku enega leta od nastanka pa lahko STA objavljene vsebine (dokumentarno in arhivsko gradivo, vključno s fotografijami) prodaja na trgu.

S tem pa je prišlo do neenakega obravnavanja fotografskih del v primerjavi z novinarskimi deli, saj morajo biti kakovostne fotografije (v resoluciji primerni za objavo v vseh medijih) brezplačno dostopne celo leto od nastanka, medtem ko se novinarska dela, ki presegajo samo povzetek informacij (npr. analitični članki, intervjuji, zbirne novice ipd.), ves čas tržijo.

Če bodo fotografije STA v visoki resoluciji in brez vodnega žiga na voljo brezplačno, bo s tem prišlo do sesutja trga reportažnih fotografij, saj drugi fotografi in fotoreporterji svojih fotografij ne bodo mogli prodati, ker bodo kupcem na voljo brezplačne fotografije STA. S tem bo STA kot izvajalec javne službe uničil prosti trg, saj bo vsem ostalim fotografom in medijem onemogočil konkurenčno ravnanje, torej ponujanje svojih fotografij na prostem trgu. Posledica tega bo, da bodo drugi fotografi prenehali fotografirati najpomembnejše dogodke, zlasti če bodo na teh dogodkih prisotni fotografi STA, ker bodo vedeli, da sami svojih del ne bodo več mogli prodati. Na ta način pa bo osiromašena tudi javnost, saj ji bo na voljo manj fotografij in s tem manj vizualnih informacij o najpomembnejših dogodkih, ki javnost upravičeno zanimajo.

Možna rešitev tega problema bi bila, da STA v okviru javne službe objavi fotografije z vodnim žigom in v nižji resoluciji, torej taki, ki zagotavlja javnosti osnovne in bistvene informacije, torej informacije o tem, kaj se je zgodilo, kje, kdaj. Nikakor pa ni smiselno, da se brezplačno dajejo na voljo fotografije brez vodnega žiga in v visoki resoluciji, ki omogoča kakršnokoli nadaljnjo uporabo fotografij vsem – torej posameznikom, medijem, pravnim osebam, oglaševalcem itd., saj bo s tem prišlo do uničenja dejavnosti vseh ostalih fotoreporterjev in fotografov. Na ta način bodo do brezplačnih fotografij na račun slovenskih davkoplačevalcev prišli tudi vsi tisti, ki bi jih sicer plačali – zlasti npr. tuji mediji, založniki, izdajatelji revij, oglaševalci in drugi.

Izvršni odbor AFF