Priporočila o varovanju zasebnosti LGBTIQ oseb v medijih

Priporočila o razkrivanju nenormativnih spolnih usmerjenosti, spolnih identitet in spolnih značilnosti v medijih

V Društvu novinarjev Slovenije, Novinarskem častnem razsodišču in Legebitri smo pripravili kratka priporočila za novinarje, ki poročajo o LGBTIQ* osebah.

Prvo vodilo novinarke in novinarja naj bo zavedanje o občutljivosti podatkov o nenormativnih spolnih usmerjenostih, spolnih identitetah in spolnih značilnostih, zato naj k intervjuju pristopa z empatijo in senzibilnostjo ter ob upoštevanju osebnega dostojanstva osebe, s katero se pogovarja.

– Ob razkrivanju zasebnosti novinarke in novinarji spoštujejo splošna načela, ki jih vsebuje Kodeks novinarjev Slovenije, še posebej njegov 17. in 20. člen.

V skladu s 17. členom Kodeksa novinarjev Slovenije novinar ali novinarka spoštuje pravico posameznice, posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti.

V skladu z 20. členom kodeksa se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.

– Podatki o spolni usmerjenosti, spolni identiteti in/ali spolnih značilnostih so tako občutljivi osebni podatki, da je poseg v zasebnost dovoljen le ob informiranem** soglasju osebe, na katero se nanašajo.

– V primeru intervjuja, katerega tema bo tudi spolna usmerjenost, spolna identiteta in/ali spolne značilnosti osebe, se mora novinarka, novinar predhodno dogovoriti, na katera vprašanja je oseba pripravljena odgovoriti. Še posebej to velja za pogovor v živo.

– Novinarka, novinar se mora zavedati, da v primeru, da je oseba v določenih okoljih v preteklosti že razkrila svojo  spolno usmerjenost in govorila o spolni identiteti in/ali spolnih značilnostih (na primer v skupnosti LGBTIQ, v domačem kraju, v delovnem okolju …), to ne pomeni, da je znova pripravljena to storiti v mediju. O razkritju se je z osebo vedno treba pogovoriti in predhodno pridobiti njeno informirano soglasje.

– Pri poročanju o transspolnih osebah naj novinarke, novinarji uporabljajo Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti.

*LGBTIQ kratica vključuje lezbijke, geje, biseksualne, transspolne in interspolne osebe ter tudi vse ostale osebe z nenormativnimi spolnimi usmerjenostmi, spolnimi identitetami in/ali spolnimi značilnostmi.

**Novinarka, novinar pojasni, koliko ljudi bo videlo ta podatek, kakšen je doseg medija, kje vse bo podatek objavljen (splet, tiskana izdaja, oddaja, napovednik …).