Žvižgaštvo je tek na dolge proge

Evropska unija je leta 2019 sprejela direktivo o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava unije. Države članice naj bi jo do lanskega decembra vključile v svojo zakonodajo, saj gre za pravno podlago za zaščito žvižgačev. Slovenija tega še ni storila, čeprav bo zakon koristen za širšo družbo. Kot je v pogovoru Zakaj moramo zaščititi žvižgače? festivala Naprej/Forward izpostavil Alvaro De Elera iz kabineta podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, so žvižgači in razkrivanje informacij pomembni ne le za novinarstvo, temveč predvsem za javnost in demokracijo.

Žvižgači se s težavo običajno ne obrnejo najprej na novinarje, ampak želijo rešitve znotraj sistema. Velikokrat na ta način ne dosežejo sprememb ali pa sistemu ne zaupajo in se bojijo za svojo varnost. Novinarji so v takih primerih ključni za razkritje nepravilnosti, korupcije ali zlorab, ki ogrožajo javni interes. Sebastijan Peterka, ki dela z žvižgači v okviru Transparency International Slovenia, je v razpravi, ki jo je moderirala Alenka Marovt, dejal, da so žvižgači primorani dostopati do novinarjev. »Ko se iztečejo vse poti, ostane novinar kot eden izmed redkih možnosti, ki jih žvižgač sploh še ima tako za prijavo kot za samozaščito pred povračilnimi ukrepi,« je dejal.

Ivan Janko Cafuta se je medijsko izpostavil z opozorili na nepravilnosti s področja socialnega dela v Ljubljani. Čeprav je bila ena izmed njegovih prvih misli, da bi šel do novinarjev, je priznal, da ni lahko pristopiti do medijske hiše. »Novinarjem zelo zaupam. Imate pomembno poslanstvo, ni pa tako enostavno priti do novinarja,« je dejal, zato je začel s svojimi prispevki. Izpostavitev ga je zelo obremenila, če bi imel pomoč, bi se morda že prej obrnil na novinarje. Zgodba pa se s pristopom k novinarjem ne konča. Kot je dejal Cafuta, to postane tek na dolge proge. »Ne odstopiš, dokler ne izstopiš iz zgodbe bodisi kot zmagovalec bodisi kot poraženec.«

Odgovornost do vira in varnega dela

S prihajajočo zakonodajo bodo novinarji pridobili, ker se bodo viri počutili bolj zaščitene, ko bodo razmišljali, ali nekaj razkriti, je poudaril De Elera. Na novinarjih pa je tudi odgovornost, da zaščitijo svoje vire in žvižgače, s katerimi sodelujejo.

»Žvižgači so ključni, brez njih ne gre, njihova zaščita je ključna,« je dejal Peterka in opozoril, da bo sprejetje zakona le začetek, še pomembnejša bo implementacija zakona v praksi. Pomembno je ozaveščati tako javnost kot žvižgače, da bo potreb po zanašanju žvižgačev na novinarje manj.

S tistimi, ki se odločijo za pristop do medijev, morajo novinarji vzpostaviti zaupanje in se z njimi vnaprej pogovoriti, v kaj se spuščajo, je poudarila uspešna preiskovalna novinarka Anuška Delić: »Pomemben je konstruktiven odnos novinarja, da ne sledi le temu, kar potrebuje za zgodbo. To je seveda cilj, a vedno moramo razumeti, da je na drugi strani človek.«

Po mnenju novinarke in urednice Delić, ki sodeluje v mednarodnih projektih z visoko stopnjo ogroženosti, obstaja veliko načinov, na katere lahko novinarji vsem, ki se obrnejo nanje, zagotovijo anonimnost. Novinarji v Sloveniji bi se morali bolje seznaniti z načini varnega dela, ne le varne komunikacije.

Društvo novinarjev Slovenije je pogovor organiziralo v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.