Novinarska učilnica: Odgovornost novinarjev pri poročanju o nasilju v družini in zaščiti žrtev

Društvo novinarjev Slovenije vabi na delavnico

Odgovornost novinarjev pri poročanju o nasilju v družini in zaščiti žrtev

Zgodbe o nasilju v družini praviloma pridejo na naslovne strani ter v najbolj gledane in poslušane termine ob tragičnih dogodkih. Ob tem je lahko prisoten senzacionalizem, pretirano poseganje v zasebnost vpletenih ter pomanjkanje upoštevanja konteksta nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Kako poročati o teh temah odgovorno in brez povzročanja dodatne škode vpletenim, je eden od večjih profesionalnih izzivov uredništev.

Pri predstavljanju zgodb o nasilju v družini sta uredništvom poleg Kodeksa novinarjev Slovenije v pomoč priročnik Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami in Smernice za poročanje o otrocih.

Dinamiko nasilja v družini, posledice poročanja na žrtve nasilja in njihove bližnje, odzivanje policije, Centrov za socialno delo, najpogostejše napake pri poročanju, pa tudi, kako poročati o teh dogodkih konstruktivno in brez povzročanja dodatne škode bomo predstavili na delavnici, namenjeni novinarkam in novinarjem, urednicam in urednikom, na kateri bodo sodelovale_i:

–       Maja Plaz (Društvo SOS telefon) bo razložila, kaj je prisilna kontrola in zakaj žrtve ostajajo v nasilnih odnosih (za dodajanje konteksta v poročanje), predstavila posledice senzacionalističnega in nekorektnega poročanja za žrtve nasilja (sekundarna viktimizacija, dodajanje moči povzročiteljem in dodatno jemanje moči žrtvam), pomen pozitivnega poročanja o možnih izhodih iz nasilja (povečani klici na SOS telefon, aktiviranje tistih, ki sicer molčijo in tiho podpirajo nasilje) ter pojasnila nevarnosti širjenja spolnih stereotipov in mitov o nasilju nad ženskami in nasilju v družini;

–       Jasna Podreka (Filozofska fakulteta UIL) bo odprla vprašanja, ali poročati o motivih umora zaradi nasilja v družini in ob femicidih ali ne, zakaj je v nekaterih primerih pomembno zakriti identiteto povzročitelja in da to ne pomeni, da ščitimo povzročitelja, o pasteh vodenja vzporednih preiskav za interese poročanja na terenu, kot so izjave sosedov, znancev, prič, saj raziskave kažejo, da ti v sodnih dvoranah navedejo drugačne informacije kot v medijih;

–       Sendi Murgel (Socialna inšpekcija) bo predstavila zakonsko podlago za ovire pri posredovanju informacij in podatkov javnosti ter kako lahko CSD sodelujejo z mediji, kaj so občutljivi podatki in kakšne so pristojnosti CSD ter cilji obravnav v primerih nasilja v družini, kakšne so razlike v obravnavi ogroženih otrok in odraslih žrtev nasilja v družini;

–       Alojz Sladič (Generalna policijska uprava) bo osvetlil policijske naloge oziroma obveznosti pri zaščiti žrtev nasilja (od prijave in intervencije dalje), učinkovitost policijskih ukrepov za zaščito žrtev (izhodišče bodo izsledki raziskave prof. dr. Katje Filipčič z ekipo “CRP 2021 Prepoved približevanja”), predstavil bo statistiko nasilja nad ženskami/v družini (kaj se vodi, katere podatke je možno dobiti) in kakšne so omejitve gibanja zaradi preiskovalnih dejanj na kraju kaznivega dejanja;

–       Tatjana Pirc (Novinarsko častno razsodišče) bo predstavila ključne določbe novinarskega kodeksa, priročnik o poročanju  o nasilju v družini in smernice za poročanju o otrocih, kot tudi nekaj primerov (spornega) poročanja  iz prakse.

Delavnica bo interaktivna, trajala bo dve uri. Udeležba je brezplačna, obvezna pa je prijava na spodnjem prijavnem obrazcu.

Delavnica je del projekta Kako doseči ravnovesje med pravico vedeti ter zaščito žrtev in otrok, ki ga izvajamo s finančno podporo Ministrstvo za kulturo RS v sklopu Javnega razpisa za izbor projektov krepitve podpornega okolja v kulturi v letu 2023.