Odpuščanje na Večeru napačna smer

Stališče

Odpuščanje na Večeru napačna smer

Odpuščanje in krnitev dopisniške mreže na Večeru napačna smer

Kljub vsem pozivom zaposlenih in različnih novinarskih organizacij, tudi Društva novinarjev Slovenije, lastniki in poslovodstvo podjetja Večer mediji ne odstopajo od namere o odpuščanju novinarjev in drugih zaposlenih, ki sodelujejo pri ustvarjanju medija in medijskih vsebin. V začetku tedna je direktor podjetja Večer mediji Miha Klančar začel odpuščati prve od napovedanih šestih novinarjev.

Z zaskrbljenostjo spremljamo tako početje lastnikov medija. Krčenje uredništev v imenu varčevanja in ustvarjanja dobička je po naši oceni nespametna poslovna odločitev, saj brez vsebine tudi medija, ki bi ga tržili, tiskali, prodajali, torej z njim ustvarjali prihodek, ne bo več. Obenem pa spodkopava tudi verodostojno novinarstvo in zmanjšuje pravico javnosti do obveščenosti.

Ob tem, ko že dalj časa izpostavljamo pomen lokalne informacije in nujnost ohranjanja dopisniških mrež medijskih hiš po Sloveniji, je še posebej zaskrbljujoče, da so med odpuščenimi v veliki meri že sicer maloštevilni dopisniki, kar bo prispevalo k nadaljnjemu siromašenju lokalnih vsebin, zaradi katerih je Večer skozi leta postal tudi zaupanja vreden del skupnosti na območju, ki ga pokriva.

Novinarji Večera opozarjajo tudi, da nimajo informacij, kako bo ob odhodu sodelavcev odslej organizirano njihovo delo, kdo bo prevzel naloge odhajajočih. Prav tako pa se sprašujejo, kdaj se bo varčevanje na njihovih plečih zaključilo. Pred kratkim so se, tudi z argumentom, da se bodo s tem izognili odpuščanjem, morali seliti v nove prostore, v lasti mariborskega župana. Odpuščanje, ki poteka, prav tako ni prvo v zadnjih letih, obenem pa se že napoveduje nadaljnja »racionalizacija«, torej najverjetnejša nova odpuščanja.

V negotovih razmerah pa razmišljajo o odhodu, ne le iz podjetja, temveč tudi iz novinarstva, tudi nekateri preostali zaposleni. To pa pomeni siromašenje poklica, ceha, obveščenosti javnosti, demokracije … Izrisuje se namreč jasna spirala navzdol, ki jo lahko preprečijo le modre poslovne odločitve.

Mediji potrebujejo sposobne in odgovorne lastnike

V Društvu novinarjev Slovenije smo že večkrat poudarili, da mediji potrebujejo odgovorne lastnike. A ne le to, potrebujejo tudi sposobne lastnike in direktorje, ki imajo ideje, drznost in veščine za ustvarjanje poslovnih modelov, v katerih bo kakovostno novinarstvo lahko živelo. Preveč smo v medijskem svetu že videli rešitev na prvo žogo in pomanjkanja idej, česar odraz so vsakokratna odpuščanja, zdaj v tem, zdaj v onem mediju.

Lastniško povezana skupina podjetij družine Odlazek, ki so izkoristila pomanjkljiv medijski zakon in ustvarila škodljivo koncentracijo lastništva regionalnih medijev, krči stroške na račun zmanjševanja uredništev in krčenja izvirnih vsebin tudi v drugih medijih, denimo v Primorskih novicah.

Trije največji lastniki podjetja Večer mediji so sicer Curator nova, Svet24 in Salomon, katerega prokurist je trenutno Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja, ki ga je predlagala vlada Roberta Goloba.

Še lani je Vesel v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 dejal, da »se vsaka odločitev o morebitnem odpuščanju, ki pa jih je zelo malo, sprejema z zelo tresočo roko, ko se izčrpa popolnoma vse druge možnosti.«

V DNS smo prepričani, da se v zadnjem primeru odpuščanj to ni zgodilo, da niso bile izčrpane vse druge možnosti.

Kaj torej sodelovanje v takšnih spornih praksah odpuščanja novinarjev pomeni za vprašanje kredibilnosti komisarskega kandidata in nenazadnje vlade kot njegove predlagateljice? Vlade, ki se je tudi sama v koalicijski pogodbi zavezala, da bo ustvarjala stabilno in varno delovno okolje za novinarje ter da bo zagotavljala preglednost in pluralnost medijskega okolja.

Hkrati pa se zavedamo, da so razmere na medijskem trgu težke.

Zaradi vsega naštetega čim prej potrebujemo nov medijski zakon, ki bi te razmere uredil. Kot smo opozorili v zadnjem pozivu, obstaja nevarnost, da bodo sheme pomoči, ki jih prinaša zakon, ki ga pripravlja ministrstvo za kulturo, zaživele šele, ko tistih, ki bi jim morale pomagati, morda ne bo več. Zato zdaj pozivamo vsa ministrstva, vpeta v medresorsko usklajevanje zakona, da čim prej uskladijo rešitve, ki jih medijski trg nujno potrebuje.