Komentar DNS na predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1C)

Uvodoma se ne bomo pregloboko spuščali v oceno stanja RTV Slovenija, ki bi moralo biti ustanovitelju dobro znano. Ponovno pa želimo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) opozoriti, da ustanovitelj le deloma zagotavlja ustrezna, trajnostna in predvidljiva javna sredstva za delovanje javne RTV Slovenija, kar je podlaga za njeno institucionalno neodvisnost in kar je v skladu z Aktom o svobodi medijev njegova dolžnost.

RTV Slovenija je v globoki finančni krizi, ki bi morala biti osnova za razmišljanje o spremembah zakona. Prihodki iz RTV prispevka, ki so glavni temelj financiranja javnega zavoda, so se od leta 2012 dejansko zmanjševali, saj se prispevek ni usklajeval z inflacijo (od leta 2012 gre za 30 odstotkov). Kljub 10-odstotnemu znižanju števila zaposlenih v zadnjih petih letih so se povečevali stroški dela (samo zadnje usklajevanje plač v javnem sektorju naj bi imelo do leta 2028 učinek 20 milijonov evrov), zvišujejo se vsi produkcijski stroški, vključno s pravicami za športne prenose, padajo pa oglaševalski prihodki. Izguba RTV Slovenija v letu 2024 je bila več kot dvomilijonska in se bo v prihodnjih letih ob enakih pogojih poslovanja le povečevala.

V strokovni javnosti in tudi znotraj javnega zavoda RTV Slovenija v zadnjem desetletju razpravljamo o strateških vprašanjih statusne organiziranosti javnega medija, ustreznosti umeščenosti njenih zaposlenih med javne uslužbence, ustreznosti neprogresivnega in na gospodinjstva vezanega RTV prispevka, o zastarelosti zakonodajnega okvira s stališča tehnoloških sprememb in integracije vsebin, o definiciji javne službe in kako naj se ta financira, o parlamentarnem programu, tematskih kanalih, o infrastrukturi, statusu nepremičnin, omejitvah razvoja na sedanjih lokacijah, centralizaciji, decentralizaciji, umestitvi RTV Slovenija med kritično infrastrukturo in še bi lahko naštevali.

Pričakovali smo, da bo po referendumu o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B), ob kateri smo tudi organizacije, ki smo novelo pred referendumom podprle, opozarjale, da bo potrebna popravkov, o vsem tem tekla živahna javna razprava. Odgovore pa bo Ministrstvo za kulturo ponudilo v novem zakonu o RTV Slovenija, ki je bil napovedan in smo nanj računali od začetka mandata te vlade.

Namesto tega smo v štirinajstdnevno javno razpravo dobili predlog novele ZRTVS-1C. Če je eden od medijskih strokovnjakov predlog pospremil z besedami »prepozno in premalo«, v društvu novinarjev 9 členov predloga zakona vidimo kot še manj kot to. Gre za nespodoben odgovor na dolgo trajajočo in sistemsko krizo javne radiotelevizije.

Ne moremo pristati na izgovor, da vlada v zadnjem letu mandata bolj smelih potez ne more potegniti. Zaradi volilnega izida, ki je temeljil tudi na obljubah o medijskih svobodi in vzpostavitvi stabilnega sistemskega okolja za delovanje medijev, je imela ta koalicija zgodovinsko priložnost, da celovito prenovi zakon o RTV in drugo medijsko zakonodajo. To priložnost je žal zapravila.

Strinjamo se, da je zadnja sprememba ZRTVS-1B omogočila depolitizacijo vodenja in upravljanja javnega zavoda, pozitivna poteza te vlade je bil tudi dvig RTV prispevka za 10 % v letu 2024. Za programe avtohtonih narodnostnih manjšin je vlada namenila dodatna proračunska sredstva Urada vlade za narodnosti.

Vendar pa se s tem nikakor ne moremo zadovoljiti. Proračunska sredstva so bila zaradi nedorečenosti dogovorov glede višine in termina njihovega izplačila izvor nestabilnosti pri finančnem načrtovanju in tudi izvajanju javne službe radiotelevizije. Vlada je zavlačevala in prek pogajanj za dodatna sredstva še danes ustvarja pogoje za potencialne politične pritiske na javni medij, ki se jim je sicer odrekla s sprejemom novele zakona leta 2022.

Da je takšno stanje nesprejemljivo, je očitno prepoznal tudi predlagatelj zakona, zato v predlogu predstavljene novele določa višino sredstev, ki jih je Urad vlade za narodnosti dolžan letno nameniti za narodnostne programe. Omogoča tudi letno usklajevanje prispevka z inflacijo.

Ta dva predloga dopolnitev zakona tudi v DNS ocenjujemo kot pozitivna in potrebna, nikakor pa ne zadostna.

Kritični smo do predloga prenove ureditve razmejitev pristojnosti med Svetom RTVS in Finančnim odborom, ki po našem mnenju omogoča repolitizacijo RTV Slovenija, katere odpravo sta tako ministrica za kulturo Asta Vrečko kot predsednik vlade Robert Golob goreče zagovarjala julija 2022 ob predstavitvi prejšnje novele ZRTVS. V DNS menimo, da je to korak nazaj in v napačno smer. Nov način nadzora in upravljanja javnega medija je po dveh letih v še tako rekoč uvajalni fazi, predlagatelj ni podal dokazov za neustreznost trenutne ureditve in tehtnih razlogov za spremembe. Ker gre za komaj uveljavljen in na podlagi mnogih preteklih izkušenj prenovljen mehanizem programskega in poslovnega nadzora, ki so ga državljani potrdili tudi na referendumu, bi od predlagatelja pričakovali še posebej skrbno in poglobljeno analizo razlogov za to spremembo.