Vsi moramo hočeš nočeš igrati igro z naslovi

Zavajajočim, lažnivim naslovom se na spletu že dolgo ne morejo več izogniti niti najbolj konservativni mediji, če želijo pridobiti bralce ali gledalce.  Se morda nakazuje, da je »najhujše« že za nami?

Mariborski večer 14. novinarskega festivala Naprej/Forward je zaokrožila debata o naslovih člankov, ki bralce pogosto peljejo na limanice, saj obljubljajo nekaj, česar nato sama vsebina ne ponudi. T. i. clickbait je izredno razširjen in tokrat so medijsko področje povezali še z glasbenim. Voditelj Miha Dajčman je namreč pred mikrofone povabil urednika na spletnem Večeru in N1 Slovenija, Blaža Petkoviča ter Nedo Došenović, in še glasbenika ter radijskega voditelja Borisa Kokalja (iz skupine Kokosy).

Za začetek je voditelj razprave priznal, da si je tokrat pri oblikovanju naslova debate pomagal z umetno inteligenco in da je namerno izbral takega, ki je nekoliko zavajal. Povsem v skladu s tem, kar mediji pogosto počno, kot v naslovu sporočajo, da »tega še nismo videli,« da »nečesa ne bomo verjeli,« da je »šokantno« in podobno. Ta praksa je še kako živa, čeravno so udeleženci razprave dejali, da se nekatere najbolj eklatantne taktike zavajanja in najbolj nesmiselne besedne zveze počasi umikajo, saj ne dosegajo več tako velikega učinka, kot so ga pred časom. Vendar, po drugi strani ljudje še vedno klikajo, ne glede na še tako »neumne« vabe.

V uvodu je Blaž Petkovič pojasnil, da so spletni članki v začetnem obdobju precej pogosto dobivali enaki naslove kot časopisni, iz katerih so izhajali, in da se s tem mnogi mediji niso pretirano ukvarjali. »Toda z leti se je to začelo spreminjati, namenski spletni mediji in družabna omrežja so spremenili pravila igre, boj je postal neizprosen.« Tako je zdaj, ko le naslov, fotografija in morda še kakšna vrstica povzetka odločajo o tem, ali bodo zvabili posameznika h kliku na določeno izmed množice vsebin v »feedu,« čim bolj sočen in »vabljiv« naslov nuja.

S tem ni bilo popolnega strinjanja. Neda Došenović je oporekala pogledu, da so spletni naslovi povsem drugačni in bolj pomembni od tistih v tiskanih medijih. »Tudi naslovnica časopisa je podobna kot domača stran spletnega medija, ravno tako mora pritegniti, z dolgočasnimi naslovi pač ne privabi bralca. Razlika je le v tem, da je naslov, skupaj s fotografijo, na spletu bolj izpostavljen.«

Tako Petkovič kot Boris Kokalj sta se strinjala, da veliko možnost za spreminjanje tovrstnih utečenih norm ni. »Igra je postavljena, treba jo je igrati, seveda pa pri tem gledati dolgoročno, kajti s pretirano zavajajočimi naslovi dolgoročno izgubljamo zaupanje bralcev,« je menil Petkovič. Tudi Kokalj je poudaril, da je bolj treba delati na kakovosti in na dejanski kot na instantni interakciji. »Kaj ti pomaga, če te pozna tretjina Slovenije, nato pa na tvoj »špil« pride 200 ljudi?«

Mediji lahko sproti prilagajajo vsebine, spreminjajo naslove, fotografije, poudarke, v skaldu s tem, kaj »se bolj prime,« glasbeniki imajo glede tega precej manj manevrskega prostora. Kot se je pošalil Kokalj, je morda ustreznica temu »nastop na izboru za Evrovizijo.« Ob tem pa je Došenovićeva dodala, da algoritem Googlovega iskalnika ne mara spreminjanja naslovov, temveč je največja možnost, da začne uvrščati posamezni članek na visoka mesta med iskalnimi zadetki, če slednji ohrani izvirni naslov. Nato je tudi Petkovič nekoliko dopolnil prejšnjo izjavo s priznanjem, da spreminjanja naslovov in ostalega le ni tako zelo veliko, temveč da običajno zgolj enkrat poskusijo z novim, če s prvotnim niso dosegli želenega učinka.

Partnerji Festivala Naprej/Forward 2025 so Pro Plus, Delo, N1 Slovenija, RTV Slovenija, Slovenska tiskovna agencija, Večer, GO!2025, Atlantic Grupa, Nikon in Radenska Adriatic.