Komentarji in pripombe DNS na predlog sprememb Zakona o medijih

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) smo v okviru javne razprave podali tudi komentarje in pripombe na predlog novele Zakona o medijih (ZMed-1_VG), ki jo je, podobno kot novelo Zakona o radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1_VG), Ministrstvo RS za kulturo pripravilo in objavilo brez predhodnega posvetovanja s strokovno javnostjo ali izdajatelji medijev.

Ugotavljamo, da predlagane rešitve izničujejo ravno tiste določbe, ki so omogočale vsaj minimalno predvidljivost in stabilnost finančne pomoči države novinarstvu v javnem interesu, oziroma določbe, ki so definirale obveznost države za zagotavljanje pravice javnosti do obveščenosti. Ob tem gre za spreminjanje zakona, ki ni v veljavi še niti leto, sredstva po shemah pomoči, eni glavnih novosti zakona, pa niso bila razdeljena niti enkrat.

V DNS smo ob vsakem sprejemanju medijske zakonodaje poudarili, da mora ta zagotoviti predvidljivo, stabilno in avtomatično financiranje na podlagi vnaprej znanih meril za večletno obdobje. To bi medijem omogočilo dolgoročno načrtovanje in razvoj ter zmanjšalo tveganje, da bi bila medijska podpora predmet političnega trgovanja ob vsakoletnem sprejemanju proračuna. S predlaganimi spremembami gre predlagatelj ravno v to smer, saj si pridržuje pravico, da shem pomoči sploh ne izvede, za sofinanciranje programskih vsebin medijev in vsebin programov s statusom posebnega pomena pa predvideva določanje višine sredstev vsako leto posebej.

Predlog med drugim v 1. in 2. členu v celoti ukinja odgovornost vplivnežev, ki jo je uvedel lani sprejeti ZMed-1. Pri čemer se predlagatelj sklicuje na “ne dovolj jasno in pomensko določljivo” formulacijo. Pričakovali bi, da se jo bo potrudil izboljšati, ne pa raje črtal. Vplivneže na različnih ravneh regulirajo številne evropske države, zato v DNS menimo, da je opuščanje regulacije korak nazaj, ki bo omogočal nepregledne in sporne poslovne prakse, prikrito oglaševanje ter objavo škodljivih vsebin za otroke in mlade.

Poleg tega predlog opušča globe za spodbujanja nestrpnosti, sovraštva in terorizma v medijskih vsebinah. V DNS smo regulacijo sovražnega govora zaradi tveganj omejevanja svobode izražanja težko sprejeli, vendar smo jo zaradi družbenega vpliva sovražnega govora kljub temu podprli. Odločitev za ukinitev te regulacije, v povezavi z deregulacijo vplivnežev in kulturo javnega izražanja številnih vladajočih politikov, bi lahko razumeli, da ministrstvu za kulturo ni mar za nivo javnega izražanja in pravice žrtev sovražnega govora.

Glede prenosa pristojnosti z AVK na AKOS, ki ga ministrstvo utemeljuje z zahtevo Evropske komisije na podlagi 22. člena EMFE, smo v DNS enako zadržani do obeh rešitev. V vsakem primeru pričakujemo predvsem povečanje učinkovitosti nadzora.