Leto 2016: Neprijazno do slovenskih medijev

Ljubljana, 28. decembra (STA) – Odhajajoče leto 2016 je bilo za slovenske medije neprijazno. Medijske hiše so se soočale z zategovanjem pasu in odpuščanji, stanovske organizacije skrbi vse slabši položaj novinarjev in uredništev. Predlog medijske strategije je razočaral zainteresirano javnost. Vedrejša zgodba pa je povezana z RTVS, ki se je spopadel s problemom prekarnega dela.

Društvo novinarjev opozarja na razvrednotenje novinarskega dela

Iz Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki združuje nekaj manj kot 1000 članov, prihajajo opozorila o razvrednotenju novinarskega dela, prekarizaciji in neustreznem socialnoekonomskem položaju novinarjev kot še posebej izstopajočem problemu. Položaj po besedah predsednice DNS Petre Lesjak Tušek poslabšuje tudi krepitev komercialnih pritiskov na novinarje in medijske vsebine, še posebej v zasebnih medijih, pa tudi v javnih.

“Trend, da mora ob krčenju števila novinarjev vse manj novinarjev opraviti vse več dela, se še ni ustavil,” je v izjavi za STA izpostavila Lesjak Tuškova. Poleg komercializacije slovenskih medijev jo skrbi tudi nadaljevanje političnih pritiskov na novinarske ekipe. “Javnosti medtem še naprej ubirajo nove kanale do informacij in interpretacij dogodkov, položaj in vloga klasičnih medijev pa se maje,” je opozorila.

Odpuščanja novinarjev, ki so v preteklih letih prizadela lokalne medije, so lani in letos doletela tudi velike medijske hiše. Zlasti odpuščanja na Delu in Večeru so spravila na noge velik del novinarske skupnosti. Zaskrbljenost je toliko večja, ker je prostor sporazumevanja med socialnimi partnerji večinoma povsem skrčen. Odpuščanja izpostavljajo tudi vprašanje perspektivnosti novinarskega poklica, ki je vse prej kot zavidljiva.

Krčenje socialnega dialoga v medijskih hišah vse večji problem

Novinarji so po besedah tajnika Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) Iztoka Jurančiča največkrat postavljeni pred izvršeno dejstvo odpovedi, dejavnost sindikata je zato zožena na zagotavljanje sodnega varstva. Ponudba delovne sile vse bolj presega povpraševanje, rednih zaposlitev za novinarje skorajda ni. Takšne okoliščine kličejo po večji solidarnosti med novinarji, k njej pozivajo tudi v stanovskih organizacijah.

Jurančič je v izjavi za STA kot primer izpostavil medijsko hišo Delo. Po njegovih besedah je zanjo značilen globok konflikt interesov zaradi zastarelega socialnega dialoga. “Če uprava ne bo spremenila odnosa do socialnih partnerjev, novinarski sindikat že ima mandat za pripravo stavke,” je opozoril. Dodal je, da je glavni vir konflikta izkoriščanje najmanj 40 pogodbenih novinarjev, ki so v prikritem delovnem razmerju.

Kot je dejal Jurančič, je del žalostne bilance Dela tudi okoli 30 odpuščenih delavcev v obdobju leta in pol. Med njimi je bilo 25 novinarjev, nekateri so odšli sami. “Če bo prevladal Delov poslovni model, se lahko v komercialnih medijih poslovimo od vsega, kar še poklic novinarja formalno predstavlja v javnem interesu,” je poudaril. Splošni socialni in poklicni standardi se namreč po njegovih besedah zaradi odpuščanj in prekarizacije še naprej znižujejo.

RTVS kot primer dobre prakse reševanja problema prekarnega dela

Reševanje problema prekarnih delavcev pa je zagotovo projekt, ki je letos najbolj zaznamoval Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). Vanj sta se dejavno vključila hišna koordinacija novinarskih sindikatov in sindikat radiodifuznih delavcev, medtem ko je sindikat kulturno umetniških ustvarjalcev prekinil sodelovanje z vodstvom zavoda. Največ nesporazumov med pogajalskima stranema je nastalo zaradi delavcev, ki so naknadno pridobili zaposlitvene pogoje.

Jurančič je prav RTVS navedel kot primer dobre prakse reševanja problema prekarnega dela. V sklopu obsežne kadrovske sanacije na javni radioteleviziji je po besedah predsednika Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Tomaža Karata v letošnjem letu redno zaposlitev dobilo 289 rednih honorarnih delavcev, od tega 115 novinarjev. Med vsemi na novo zaposlenimi jih je osem zaposlitev dobilo na podlagi odločitve sodišča, dva od teh pa prihajata iz novinarskih vrst.

Karat je v izjavi za STA pojasnil, da na redno zaposlitev čaka še okoli 30 novinarjev, ki so glede na zahtevano izobrazbo zaposljivi na sistemiziranih delovnih mestih. O tem, kdaj bodo dobili zaposlitev, bosta vodstvena in sindikalna stran govorili na pogajanjih, ki so predvidena za 20. januar. “Še enkrat pa velja poudariti, da bi vsi, ki pogoje imajo, v skladu z zakonom o delovnih razmerjih že morali biti zaposleni,” je dodal.

Reševanje padanja naklad na plečih novinarjev

Nezavidljiv položaj slovenskega novinarstva je v izjavi za STA izpostavil tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Tino Mamić. “Uredniki in lastniki padanje naklad rešujejo na plečih novinarjev. Dela je vse več, denarja pa vse manj. Če bi začeli upoštevati novinarski kodeks, gradili kredibilnost in se odmaknili od politične adreme nekaterih stricev iz ozadja, bi to gotovo prineslo nove bralce in gledalce,” je dejal.

Mamića pa skrbi tudi vprašanje novinarske svobode: “Vlada namreč pripravlja novo zakonodajo, ki nas bo porinila v stanje, kot je bilo leta 1988. Samocenzura je del novinarjevega vsakdanjika. Tako je močna, da prava klasična cenzura sploh ni potrebna. Novinarski kodeks se krši vsak dan, celo na državni televiziji in radiu.”

Medijska strategija razočaranje, medijski zakon v zamudi

Medtem ministrstvo za kulturo išče zakonodajne okvire za spremembo stanja na področju medijev. Sredi novembra je objavilo že drugo različico predloga medijske strategije za obdobje 2017-2025, ki pa je še vedno naletela na občutno več kritik kot pohval.

Poznavalec medijev Marko Milosavljević je v izjavi za STA pripravljavcem strategije očital izrazito dvoličnost pri prizadevanju za izboljšanje položaja novinarjev. “Od šestih točk v strategiji, ki naj bi se ukvarjale z izboljšanjem položaja novinarjev, sta temu dejansko namenjeni le dve. Večina besed je namreč naslovljena na avdiovizualne producente, kar kaže na vnovično popuščanje parcialnim interesom,” je opozoril Milosavljević.

Po besedah Lesjak Tuškove pa je ministrstvo “tudi letos prispevalo k nadaljnjemu poglabljanju medijske krize, namesto da bi jo pomagalo reševati”.

V DNS menijo, da bi že morala biti sprejeta ne le strategija, ampak tudi posodobljena medijska zakonodaja, ki bi po besedah Lesjak Tuškove dejansko ščitila novinarstvo in javni interes. “A tudi nova zakonodaja ni ekskluzivna rešilna bilka. Tudi lastniki in uprave bi morali prepoznati širšo družbeno odgovorno vlogo medijev in novinarjev, ne le partikularnih interesov in medijev kot poslovnih priložnosti,” je dodala.

Tudi Jurančič ministrstvu za kulturo, vladi in koaliciji očita, da niso izpolnili obljub v zvezi z novo medijsko zakonodajo. “Začetni poizkusi so se ustavili na tarnanju, kako težko je uskladiti interese vseh deležnikov,” je izpostavil.