Srečen sem – Ponovno odprtje grške javne radiotelevizije!

Točno pred dvema letoma je konservativna grška vlada pod vodstvom Antonisa Samarasa (Nova demokracija) in s privolitvijo Bruslja ter trojke posojilodajalcev preko noči ukinila grško javno radiotelevizijo ERT. To je bil brutalen napad na svobodo medijev, ki so v Grčiji že tako ali tako večinoma v lasti ključnih oligarhov. Namesto ERT so oblasti ustanovili nov medij, imenovan Nerit.

Večja skupina novinarjev ERT je v znak protesta in zaradi potrebe po informiranju ljudi junija 2013 ostala na svojih delovnih mestih. Oddajali so na črno. Njihovi rejtingi so v tistih časih porušili vse rekorde. Javnost, ki je – kjer koli na svetu – sicer refleksno nagnjena h kritiziranju javnih medijskih servisov, se je postavila na stran več kot 1700 odpuščenih novinarjev in tehničnega osebja.

Iz prostorov ERT so novinarji – kot prostovoljci – program oddajali do konca oktobra 2013. Potem so nek večer v zgradbo grške javne radiotelevizije v Atenah vdrli pripadniki posebnih enot grške policije. Seveda – bili so oboroženi. Z novinarji verjetno ne gre drugače … Novinarje, ki so vztrajali na svojih delovnih mestih, so nasilno pregnali na ulice.

To je bil simbolni konec grške demokracije. Tedaj sem zapisal, da je verjetno umrla od starosti.

Zadnji novinar, ki je zapustil zgradbo ERT, je bil Nikos Cimpidas, sicer radijec. Policisti so ga obravnavali kot resnega kriminalca »s terorističnimi težnjami«.

Nikos, ki je zadnji dve leti preživel na prvih frontnih črtah boja proti trojki, finančni diktaturi, humanitarni katastrofi, rasizmu in korporativnemu medijskemu eno(ne)umju, je bil v četrtek evforičen. Grške oblasti so namreč ponovno zagnale ERT, še prej pa zaprle Nerit, prosluli medijski projekt Nove demokracije.

»Srečen sem. To je velika zmaga! Čisto vsak dan v zadnjih dveh letih smo namenili temu, da se vrnemo v to zgradbo in ponovno zaženemo program. Hvaležni smo vsem novinarjem, ki so nas ves čas podpirali. Tudi vam v Sloveniji. To je zmaga za novinarstvo kot tako,« se je veselil Nikos, ko sem ga poklical v Atene.

Vsem, ki so bili pred dvema letoma odpuščeni, je bila ponujena priložnost takojšnje obnovitve pogodbe o zaposlitvi. Na svoja delovna mesta se bo vrnila velika večina odpuščenih novinarjev. V teh dramatičnih dneh, ko se odloča – določa? – prihodnost Grčije, je ponovno odprtje ERT izjemno simbolno dejanje.

»V poslopju ERT smo naleteli na popolno razdejanje. Vodstvo televizije, ki je tu oddajala zadnje dve leti, je povzročilo uničenje. Zaprli so nekaj velikih redakcij. S seboj so odnesli veliko tehnične opreme. Manjka del arhiva. Za zadnje dve leti obratovanja ni praktično nobene dokumentacije. Kar je ostalo, je v zelo slabem stanju. Tu smo naleteli tudi na nekaj ljudi, ki so se po ukinitvi ERT pridružili novemu vladnemu projektu. Lahko si misliš, da je situacija precej neprijetna. Morda bi bilo bolje, da bi vse skupaj porušili in preprosto začeli z novo. S točke nič,« je nadaljeval Nikos (pred dvema letoma je bil gost festivala Naprej/Forward).

»Hm, nekaj takega bi bilo mogoče reči za celotno Grčijo,« sem mu odvrnil.

»Ha, ha, ha, na to nisem pomislil, točno tako!«

Nikos in sodelavci bodo v naslednjih dneh v službi preživeli 18 ur. Dela je ogromno. V delovanju grške javne radiotelevizije nameravajo vnesti veliko sprememb, ključno pa bo neposredno sodelovanje s civilno družbo. S publiko. »Ljudje so nam ves čas stali ob strani. To nam je bilo v veliko pomoč. Zdaj jim moramo vrniti. To je naša odgovornost,« je ponosno dejal Nikos, ki je v četrtek prevzel funkcijo urednika informativnega programa na grškem javnem radiu.

»Si pa po dveh letih mirovanja napredoval, madona,« sem ga vzpodbodel.

»Ha, ha … Da. Kar nekaj tistih, ki smo vodili proteste in aktivistične akcije, je zdaj zasedlo pomembne funkcije na oživljenem ERT …«

»Tole je pa čisto pravi boljševistični recept, kolega.«

»Aha, saj nas ima desnica tako ali tako za boljševike,« je strnil nasmejani Nikos Cimpidas.

Ponovno odprtje grške javne radiotelevizije je pred zgradbo ERT navdušeno pozdravilo več tisoč ljudi.