Incestna razmerja so nesprejemljiva

Ob razkritem incidentu z novinarko Večera, ki se je ujela v prisluhe mariborskemu županu, opozarjamo, da je kodeks novinarjev Slovenije, ko gre za konflikt interesov, jasen in nedvoumen in v 26. členu poudarja: “Da bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora odreči darilom, uslugam, nagradam in drugim ugodnostim. Izogniti se mora delu zunaj novinarskega poklica, ki zmanjšuje njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti.”

Incestna razmerja, v katera vstopajo novinarji, ki izgubijo vso potrebno distanco do centrov moči in s tem prestopijo na stran posamičnih, zasebnih interesov, so nesprejemljiva, nedopustna in imajo za verodostojnost novinarske skupnosti in medije katastrofalne učinke. Prepričani smo, da imamo v Sloveniji v veliki večini visoko profesionalne in etične, verodostojne novinarje, ki trdno stojijo na strani interesa javnosti. Po drugi strani pa je treba pogledati resnici v oči in priznati, da sta korupcija in klientelizem v novinarskih vrstah prisotna in se je treba z njima soočiti tudi kot s sistemskim problemom, ki lahko v veliki meri načne zaupanje v novinarsko avtonomnost in neodvisnost.

Novinarska skupnost se mora s takšnimi primeri soočiti, novinarji bi o njih morali govoriti in jih tudi v svojih vrstah razkrivati. V DNS se zavezujemo, da bomo o tem sprožili temeljito razpravo in v njej pričakujemo tudi konstruktivne prispevke kritične javnosti. Društvo se je tudi že zavzemalo za zakonske rešitve, ki bi dodatno zaščitile novinarsko pravico do ugovora vesti in izražanja mnenj ter tako okrepilo novinarjevo neodvisnost od zunanjih in notranjih centrov moči. Takšne rešitve pa v javnosti težko zagovarjamo kot legitimne in potrebne, če se novinarji sami zapletajo v koruptivne odnose s politiko, ki bi jo sicer morali nadzorovati in kritično presojati. Mediji so bili dolga leta tranzicije plen vsakokratne vladajoče politike, ki je skoznje uveljavljala svoje interese, tudi kadrovske, kar je pustilo globoke posledice v uredništvih, zato je razkriti incident le še razlog več za popoln umik državnega vliva preko lastništva medijev. Gotovo pa je, da bo novinarstvo moralo še okrepiti mehanizme samoregulacije, ko gre za uveljavljanje profesionalnih in etičnih standardov, obenem pa vzpostaviti zavest, da mora za takšne prestope Rubikona v novinarstvu veljati ničelna toleranca. Če novinarstvo ni sposobno “očistiti” nedopustnih praks in pojavov v lastnih vrstah ter dvigniti ravni medijske kulture in odgovornosti, potem tudi od drugih ne more terjati višjih standardov.

Upravni odbor DNS