Za boljši medijski zakon!

V Društvu novinarjev Slovenije smo razočarani nad nizko ravnjo razprave o novem medijskem zakonu in nad pomanjkanjem strokovnih argumentov v njej. Ugotavljamo, da se na novinarskih plečih lomijo kopja političnih strank, posameznih lobijev in določenih združenj. Osnutek pomembnega zakona tako postaja le izgovor za nov krog političnih obračunov. Upravni odbor DNS opozarja, da je obstoječi medijski zakon slab in zastarel, zato so spremembe nujne. Obstoječa ureditev ne ščiti uredniške avtonomije, omogoča ekskluzivni dostop politično in ekonomsko privilegiranim do medijev skozi pravico do popravka, omogoča netransparentno prekupčevanje z mediji. Slovenija je že zdaj zadnja med državami EU, ki vpeljuje medijsko direktivo. Je pa tudi ena prvih, ki je že izkusila »orbanizacijo« medijskega prostora.

Ne zanimajo nas ne politični ne založniški in ne interesi najrazličnejših lobijev. Želimo zakon, ki pri rešitvah za izboljšanje razmer v slovenskem medijskem prostoru ne bo obstal na pol poti. Zato opozarjamo, da kljub nekaterim pozitivnim premikom novi zakon o medijih, žal, ne odgovarja na pomembne in ključne izzive za novinarstvo in medije. Da bi v DNS nove zakonske rešitve lahko podprli, so potrebne celovite in kakovostne rešitve, ki bodo ščitile svobodo medijev in novinarsko avtonomijo. Zato še enkrat izpostavljamo naše ključne zahteve:

1. Snovalci zakona o medijih so doslej prezrli predloge DNS o dodatnih varovalkah, ki bi medije ščitili pred netransparentnimi in špekulativnimi nakupi. Prav ti so skupaj z mehanizmi, ki omogočajo izčrpavanje medijskih hiš, in navezami, ki jih medijski lastniki sklepajo s politiko, največja nevarnost dolgoročnemu obstoju kakovostnega novinarstva.
2. Predlog zakona pri zagotavljanju uredniške avtonomije uvaja nekaj pomembnih zaščitnih mehanizmov (uredniški statut, poravnalni odbor, pravno varstvo za uveljavljanje ugovora vesti), a še vedno ne zagotavlja po našem mnenju najustreznejšega instituta za zaščito avtonomije – soglasja ob imenovanju odgovornih urednikov.
3. Novi zakon gre v pravo smer pri redefiniranju pravice do popravka, saj jo reducira na zanikanje napačnih in neresničnih navedb. Politični preobrati, ki bi pripeljali do odstopanja od tega, so za nas nesprejemljivi.
4. Predlagani svet za medije, ki mu je namenjena tolikšna javna pozornost, je popolnoma nepotreben, saj politika ne sme imeti odprtih nobenih vrat v medije.
5. Predlagamo, da namesto sveta test javnega interesa in presojo primernosti (bodočega) lastnika, ker mediji pač niso običajne gospodarske družbe, opravlja “ad hoc” komisija, imenovana po vzoru britanskega Ofcoma, pri čemer mora predlagatelj v zakonu natančno določiti strokovne pogoje za članstvo v taki komisiji, odločevalce v posameznih primerih pa vsakič določi žreb.
6. Zakon v celoti zanemarja spreminjanje tehnologij in platform v medijskem prostoru.

Ker je medijska zakonodaja ključna za delovanje demokracije in uresničevanje ustavne pravice javnosti do obveščenosti, poslance pozivamo naj prevzamejo odgovornost in pri presojanju primernosti zakona upoštevajo strokovne argumente, zakona pa ne izkoriščajo za medsebojno politično obračunavanje.

UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE