Komentar predloga zakona o zaščitnih ukrepih zoper SLAPP tožbe

Strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (t. i. SLAPP tožbe) postajajo vedno bolj pereč problem, ki zahteva ukrepanje. Na Pravni mreži za varstvo demokracije in v Društvu novinarjev Slovenije zato pozdravljamo predlog Zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (predlog zakona). Vendar hkrati opozarjamo, da predlog zakona vsebuje določene konkretne pomanjkljivosti, ki jih bo treba nasloviti, da se bo z njim lahko ustrezno implementiralo Direktivo (EU) 2024/1069 (Anti-SLAPP direktiva) ter zagotovilo učinkovito zaščito posameznikov in organizacij (novinarjev, delavskih predstavnikov, aktivistov itd.), ki se javno udejstvujejo in izražajo kritična mnenja, pred zlorabljajočimi pravnimi postopki. V komentarju predloga zakona podajamo konkretne predloge sprememb, ki naslavljajo zlasti:

Zamejenost področja uporabe predloga zakona (3. člen) – predlog zakona je v tem delu problematičen z več vidikov:

Predvsem je zakonodajalec iz uporabe predloga zakona (1) izključil SLAPP tožbe na kazenskem področju, čeprav so ravno te v Sloveniji trenutno posebej problematične. Takšno necelovito ukrepanje zoper SLAPP tožbe bi lahko povzročilo še nadaljnje povečanje pojavnosti SLAPP tožb v kazenskih postopkih. Po naši oceni bi bilo nujno treba ponovno razmisliti o uvedbi zaščitnih ukrepov zoper SLAPP tožbe na kazenskopravnem področju, pri čemer se kot najmanj invaziven oz. z vidika poseganja v kazenski postopek najmanj problematičen zdi predvsem zaščitni ukrep naložitve plačila varščine, če posameznik verjetno izkaže, da gre za zlorabljen sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja.

Predlog zakona nadalje (2) izključuje postopke pred specializiranimi sodišči, kar je problematično zlasti zato, ker lahko do SLAPP tožb pride tudi v civilnih postopkih, ki ne potekajo pred sodišči splošne pristojnosti. V teh primerih pa bi bile osebe, zoper katere so vložene SLAPP tožbe, neupravičeno izvzete iz sistema zaščite, ki ga vzpostavlja predlog zakona. Predlagani zakon tako na primer ne bi bil uporabljiv v primeru SLAPP tožb delodajalca zoper delavca (lahko tudi sindikalista, zaposlenega pri delodajalcu). Poleg tega Anti-SLAPP direktiva za razliko od predloga zakona ne zamejuje področja uporabe glede na naravo sodišča, temveč govori o uporabi zaščitnih ukrepov za zadeve civilne ali gospodarske narave, “ne glede na vrsto sodišča.”

Predlog zakona prav tako (3) izključuje odškodninske postopke zaradi protipravnega ravnanja oblasti, pri tem pa gre za razmeroma široko opredeljeno izjemo, iz katere ni jasno razvidno, ali se nanaša zgolj na primere odškodninske odgovornosti države, lokalne skupnosti in nosilca javnih pooblastil, ali pa zajema tudi primere neposredne odškodninske odgovornosti posameznih uslužbencev. Predlagamo, da zakonodajalec ponovno premisli o formulaciji navedene izjeme in če te zajemajo tudi potencialne primere tožb zoper posameznike, ne le odgovornosti države, lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, to izjemo ustrezno preoblikuje.

Pomanjkljivo evidentiranje postopkov uveljavljanja SLAPP tožb (12. in 17. člen):

Smiselno bi bilo, da se ne vodi zgolj evidence o postopkih, v katerih je bil zaščitni ukrep po tem zakonu dejansko izrečen, temveč da se spremlja in vodi evidenco tudi o postopkih, v katerih je bil zaščitni ukrep po tem zakonu s strani tožene stranke predlagan, vendar do njegovega izreka ni prišlo. Takšno evidentiranje postopkov bi omogočilo celovito spremljanje učinkov nove zakonske ureditve v praksi.

Zagotavljanje informacij in podpore (15. in 16. člen):

Glede kontaktne točke, ki naj bi se po trenutnem predlogu vzpostavila v okviru Ministrstva za pravosodje, bi bilo tudi v Sloveniji smiselno vzpostaviti podoben model, kot je vzpostavljen v Nemčiji, kjer je kot enotna kontaktna točka primarno predvideno Ministrstvo za pravosodje, poleg tega pa so tam vzpostavili tudi NO SLAPP kontaktno točko, ki je sestavljena iz več nevladnih organizacij. Zagotavljanje informacij o pravicah in pravnih možnostih, svetovanje in izobraževanje so namreč operativne naloge, ki v veliki meri zahtevajo neposreden stik z uporabniki ter poznavanje delovanja civilne družbe in medijev, nevladne organizacije pa imajo obširno strokovno in terensko znanje ter izkušnje z neposrednim delom z novinarji, aktivisti in drugimi posamezniki. Predlagamo, da se v predlog zakona po vzoru 228. in 229. člena ZVPot-1 predvidi vzpostavitev javne službe, v sklopu katere bi se na področju varstva pred SLAPP tožbami zagotavljalo svetovanje in izobraževanje upravičencev.