Afere po otroško na ZDF in TVS

V septembru je afera Patria dobila nove razsežnosti – tokrat otroške. RTV Slovenija je v otroški informativni oddaji Infodrom objavila animirani prispevek o tem, kaj se za to besedno zvezo pravzaprav skriva …

Otroške informativne oddaje so v mnogih državah stalnica. Takšna je tudi oddaja Logo! na nemški javni radioteleviziji ZDF, ki jo ureja Markus Mörchen. O izzivih, ki jih novinarsko delo za otroke prinaša, bo spregovoril na festivalu Naprej. Pri nas Infodrom še vedno velja za nekaj novega in, po besedah komentatorjev prispevkov na raznih spletnih straneh, nepotrebnega, celo napačnega. Izbrali smo nekaj najbolj sočnih komentarjev in se o njih pogovorili z urednico Infodroma Barbaro Stegeman.

Kako komentirate očitek, da informativne oddaje za otroke pomenijo »indoktrinacijo že v štartu življenja«?

Komunikolog Joshua Meyrowitz ugotavlja, da današnji mediji popeljejo otroke okoli sveta, še preden jim je dovoljeno prečkati ulico. Ustvarjalci dnevnika za otroke se zavedamo, da našo ciljno skupino poročanje o dogodkih doseže že preko »medijev za odrasle«, zato nima nikakršnega smisla takšne novice prikrivati. Pomanjkanje informacij otroke prestraši, zato je pomembno, da jim razložimo, zakaj je do določenih dogodkov prišlo, jim odgovorimo na vprašanja, ali se to lahko zgodi tudi v njihovi bližini, in jih na ta način pomirimo. Otrokom je všeč, da se jim razloži dogodke, ki bi jih lahko v nasprotnem primeru interpretirali napačno. Poskušamo pa ohraniti perspektivo, da upanje vedno ostaja in da se za vsak problem najde rešitev, zato se novice, če je le mogoče, ne končajo v brezupnem tonu (kot je to večkrat primer pri dnevnikih za odrasle, ki so pogosto osnovani na senzacionalnosti in pesimizmu). Devetletnice in desetletnice gledajo dandanes melodramatični TV-program, otroci med osmim in dvanajstim letom pa gledajo resničnostne šove. O kakšni indoktrinaciji bi lahko govorili ob teh podatkih?

Ali so tovrstne oddaje res »dokaz o politični vpletenosti v nacionalne medije, ki tako vsiljujejo ideološke neumnosti že našim najmlajšim«?

To nikakor ne drži. Infodrom je zgolj dokaz upoštevanja Deklaracije o otrokovih pravicah, ki otrokom zagotavlja pravico do informiranja. Pri pripravi vsebin oddaj smo neodvisni. Sodelovali smo tudi s kolegi, ki na javnih televizijah po Evropi že vrsto let pripravljajo oddaje tega tipa. Prav nasprotno s tezo v vprašanju, ki namiguje, da dnevnik za otroke oblikuje pasivne in nekritične državljane, raziskave iz Velike Britanije dokazujejo, da je izpostavljenost predadolescentov informativnim programom za otroke izboljšala njihovo zmožnost, da raziskujejo svet politike … Z Infodromom so otroci dobili glas v javnosti, s tem pa so tudi prevzeli odgovornost za prihodnost in svet, v katerem živijo. Z oddajo prispevamo k medijski vzgoji, opolnomočenju bodočih državljanov in spodbujamo razvoj kritičnega mišljenja.

Kako komentirate očitke, da prispevki za otroke razne problematike banalizirajo in da je to tako, “kot bi otroke učili, da dojenčke prinesejo štorklje”?

»Vse prevečkrat se otrokom informacije podajajo na »odrasli« način, ki pa jih ne pritegne. Delati za otroke je nekaj najtežjega, saj moramo razložiti vse, ne da bi preveč očitno razlagali, hkrati pa je potrebno doseči tisti »aha efekt«. Prispevke pripravljamo s profesionalno skrbnostjo, naši novinarji morajo imeti tako specializirana znanja o pripravi novinarskih prispevkov, kot tudi specializirana znanja o tem, kako se pripravlja novice za otroke. Glavno vprašanje avtorjev Infodromovih prispevkov ostaja: kaj lahko izpustim, da hkrati ohranim bistvo in podam pravilno razlago. Zato podrobno raziščemo vsako temo in se odločimo, kako jo bomo predstavili. Vedno moramo loviti ravnotežje med kredibilnostjo odraslega dnevnika in zabavno noto otroških programov. Če bi bili preveč novičarski in odrasli, bi izgubili svoje občinstvo. Če bi bili preveč zabavljaški in otroški, bi izgubili svojo kredibilnost.

Informativne oddaje za otroke in mladino obvezno vključujejo tudi težke novice. Kako tovrstne novice poenostaviti do te mere, da bodo še vedno spadale v omenjeno kategorijo?

Težke novice po navadi razložimo s pomočjo grafike ter različnih anket in mnenj ciljne publike o neki zadevi. V oddajo vključujemo tudi novice o politiki, čeprav mnogi pravijo, da otrok to ne zanima. Raziskave kažejo, da so slovenski otroci zelo cinični do tradicionalne politike, do dejanj politikov. Ti naj bi bili koruptivni, dolgočasni, neiskreni, samozadostni – otroci politiko dojemajo kot nečastno igro. Mnogi kritiki tudi trdijo, da so otroci ignorantski, apatični in cinični. Toda to je lahko tudi posledica izločenosti mladih iz politike. Zakaj bi jih to zanimalo, če pa nimajo nobenega vpliva? A verjamemo, da če otrokom razložiš politiko na njim razumljiv način in pokažeš, kako politika odraslih vpliva na njihovo življenje, potem jih gotovo pritegne. Zato pripravljamo prispevke, ki spadajo na področje težkih novic, a so otrokom blizu in kjer zavzemajo aktivno državljansko držo ter zastavljajo vprašanja tistim, ki skrbijo za javne zadeve. Na primer, če so igrišča pred blokom nevarna in neurejena, se otroci srečajo s pristojnimi, Infodrom pa dogodek zabeleži in preverja, ali so bile dane obljube izpolnjene.

Katera novica ni primerna za objavo?

»Pravzaprav velja načelo, da so primerne vse novičarske zgodbe, ki so prvotno namenjene odraslim, če le najdemo tudi tisto, kar bi bilo zanimivo za otroke. Pri objavi novic o vojnah in tragedijah se izogibamo strašljivim in krvavim prizorom. Otroci razumejo novice kot dolgočasne in zastrašujoče samo takrat, ko čutijo, da jih ne jemljemo resno in da njihove ideje in mnenja ne štejejo. Ko jim ponudimo dnevnik za otroke in jih naslovimo kot državljane, ki šele nastajajo, se otroci počutijo vedno bolj močne in tudi svet okoli njih jih bolj zanima.

Kaj je po vašem mnenju osnovno poslanstvo informativnih oddaj za mlade v javnih servisih?

Dejstvo je, da so otroci od 8 do 12 let obkroženi z mediji, a ti jih po navadi nagovarjajo kot potrošnike, ali pa jih izključujejo iz javne sfere, pod predpostavko, da niso dovolj zreli. Zato je glavni namen Infodroma otrokom ponuditi orodje za učinkovito spopadanje z vedno bolj kompleksnim svetom. Želimo, da bi po ogledu oddaje otroci bili sposobni razumeti novice, ki jih vsakodnevno zaznavajo preko »odraslih« medijev, a jih večkrat pustijo prestrašene in zbegane. Namen oddaje tako ni samo poročati o dogodku, ampak otrokom ponuditi tudi razlago ter orodja za interpretacijo televizijske zgodbe, za sodelovanje v pogovoru s starši ali z vrstniki. Naloga javnih servisov je, da oblikuje novice posebej zanje, jih vključi v javne debate kot bodoče aktivne državljane in jim pomaga razviti lastno vizijo sveta. S tem pa otroci prevzamejo tudi odgovornost za prihodnost in svet, v katerem živijo.

Podobno mnenje pa deli tudi Markus Mörchen:

»Osnovno poslanstvo mojega dela je razložiti kompleksne teme na enostaven način, ki ga bodo otroci razumeli. Več kot se otroci naučijo o svetu okoli njih, bolje si ga lahko razložijo ter vse, kar vidijo in slišijo, povežejo v smiselno celoto. Nemški politiki si v petindvajsetih letih delovanja oddaje Logo! niso nikoli drznili pritiskati na nas, pa smo obravnavali vse. Otroci imajo pravico biti obveščeni o temah, tudi tistih najtežjih, o katerih komunicira celotna javnost.«

Več o otroških, a po mnenju nekaterih, tako zelo spornih prispevkih, pripravi otroških informativnih oddaj in ozadju, bosta Markus Mörchen in Barbara Stegeman na Odru pod zvezdami s kolegi delila 23. novembra ob 15. uri.