Anuška Delić, #PanamaPapers: Vsak novinar mora biti tudi preiskovalec

Aprila letos smo bili priča enemu najodmevnejših razkritij v preiskovalnem novinarstvu do sedaj – panamskim dokumentom. Projekt #PanamaPapers temelji na podatkih odvetniške družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca s sedežem v Panami. Dokumente je od anonimnega vira pridobil nemški častnik Süddeutsche Zeitung, s 376 novinarji iz 76 držav, tudi s časopisom Dela, pa jih je delil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Vodja projekta #PanamaPapers za Slovenijo je bila Delova novinarka Anuška Delić.

Panamski dokumenti razkrivajo podrobnosti o skritih finančnih poslih svetovnih politikov, javnih uradnikov, zvezdnikov in drugih javnih oseb, ki se preko podjetij s sedežem v davčnih oazah izmikajo plačilu davkov. Skrito bogastvo je panamska družba s petsto zaposlenimi upravljala v več kot štiridesetih podružnicah po svetu.

Skoraj 12 milijonov dokumentov kaže na posledice globalne industrije odvetniških družb in velikih bank, ki prodajajo finančno tajnost. Med njimi se pojavljajo tudi znani svetovni voditelji, podporniki programov boja proti korupciji, kot so kitajski državni voditelj Xi Jinping, ukrajinski predsednik Peter Porošenko ter pokojni oče britanskega premiera Davida Camerona, voditelja, ki poskuša urediti zakonodajo glede poslovanja z davčnimi oazami. V dokumentih so se pojavili tudi nogometni zvezdnik Lionel Messi, člani Fife, razkrili so vzorec skritega delovanja bank, povezanih z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, ujel pa se je celo Jackie Chan.

Anuška Delić je s skupino 375 novinarji s preiskovanjem dokumentov pričela septembra lani. Vključeni v preiskavo so bili razdeljeni v skupine po področjih, državah in so med seboj lahko komunicirali ter si tako olajšali delo. Novinarji so bili zavezani k molku. Čeprav pisnega dogovora niso sklenili, so se tega strogo držali.

Anuška Delić je tako znotraj časnika Delo izbrala skupino novinarjev, s katerimi je želela delati po razkritju panamskih dokumentov, vendar jim je do takrat zaupala zgolj to, da gre za projekt mednarodne razsežnosti. S tridelnimi komunikacijskimi platformami so se novinarji lotili preiskovanja dokumentov, ki so prihajali postopoma. Vsak nov sveženj teh je za novinarje pomenil obnovitev že uporabljenih brskalnikov. »Najtežja je misel na to, da sem nekje nekoga zgrešila,« opisuje Delićeva občutke ob brskanju po dokumentih. Po razkritju dokumentov je namreč odkrila še enega Slovenca in dva njegova družinska člana.

Kot nadaljuje, gre posebna zahvala Emilu in Jasni Zakonjšek iz odvetniške pisarne Zakonjšek d.o.o., ki sta pravno pregledovala pripravljene prispevke pred izdajo. Med panamskimi dokumenti se Anuška Delić kot prvega najdenega Slovenca spominja inšpektorja agencije za zdravila in medicinske pripomočke Janeza Obreza. Ta je sprva trdil, da mu je bila ukradena identiteta, saj so ga dokumenti povezali s štirimi podjetji v davčnih oazah. Že teden po objavi dokumentov pa se Obrez več ni pojavil v službi, uradno prekinitev delovnega razmerja pa so, po poročanju častnika Delo, zaradi odtujitve službenega računalnika in domnevnih nesoglasij dva meseca kasneje potrdili tudi sami na agenciji.

Svojevrsten fenomen med Slovenci, najdenimi v panamskih dokumentih, pa je najuspešnejši slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec. Ta je leta 2014 v davčni oazi na britanski Angvili ustanovil podjetje, preko katerega je kasneje tako rekoč samemu sebi prodal nepremičnino na Ptuju, prodaje pa Finančni upravi RS ni prijavil. Čeprav je javno znano, da so se korespondence med vodjo projekta panamskih dokumentov za Slovenijo in Dejanom Zavcem iz sporočila v sporočilo spreminjale, je davčna utaja naletela na gluha ušesa čredne javnosti. Mnogi odzivi Zavcu v prid, češ da je za vsak evro dobil udarec v glavo, so bili celo sovražno nastrojeni proti novinarjem in njihovem delu.

Razkritja v zvezi s panamskimi dokumenti je ostro obsodili slovenski politični vrh. Tedanji minister za finance Dušan Mramor si je do svojega odstopa obetal spremembo zakonodaje. Želel si je, da izogibanje plačil davkov prek davčnih oaz ne bi bila več legalna praksa, saj odpiranje podjetij v davčnih oazah v skladu z obstoječo zakonodajo ni nezakonito. Finančna uprava RS je uvedla številne postopke, vendar bistvenih sprememb do sedaj nismo zaznali. Panamski družbi Moassack Fonseca pa so pred dnevi na Britanskih Deviških otokih izrekli globo v višini 440 tisoč dolarjev.

Po besedah Anuške Delić je razkritje panamskih dokumentov veliko priznanje za časopisno hišo Delo, številno projektno ekipo in tudi za pomen preiskovalnega novinarstva. Delićeva pravi še, da bi vsak resen novinarski prispevek moral vsebovati določene elemente preiskovalnega novinarstva, vsak novinar pa bi moral biti tudi preiskovalec. Davčna optimizacija je tista, zaradi katere bo objava panamskih dokumentov težišče davčnih oaz najbrž zgolj prenesla v druge konce sveta.

Na Festivalu Naprej/Forward nam bo predstavila način brskanja po panamskih dokumentih, skupaj s projektno kolegico Mirando Patrucić pa bosta povedali več o zanimivostih projekta #PanamaPapers.