Če nisi na terenu, si pisunček

Novice

Če nisi na terenu, si pisunček

Matic Čretnik, Kristjan KozinaFoto: Jože Suhadolnik, Delo

Pred tednom dni smo vam v intervjuju predstavili predavatelja Zdravka Reića, zdaj pa športnemu delu festivala Naprej/Forward dodajamo še slovenski pridih. Z legendo hrvaškega novinarstva se bo na festivalu pogovarjal trenutni urednik športa na časopisnih in spletnih straneh Slovenskih novic Rok Tamše, ki ga je slovenska javnost spoznala kot člana prepoznavne ekipe športnih novinarjev na Pop TV.

Ravno dejstvo, da je v času svoje dolgoletne novinarske kariere pridobival izkušnje na različnih medijih, ga pri njegovi ustvarjalnosti še vedno ponese: “Včasih me ima, da bi nek dogodek pokrival multimedijsko, torej radijsko, televizijsko, spletno in časopisno, in da tako dokončno pregorim.”

Žal pa je kvalitetno novinarsko poročanje prevečkrat omejeno s pomanjkanjem finančnih sredstev. Temu pri svojem delu ni ušel niti Tamše. “Sem edini redno zaposleni v športni redakciji Slovenskih novic. Za honorarne delavce ni službenega avtomobila, ni dnevnic, ni ustreznega honorarja in tako naprej. Lastniki medijev in njihovi predstavniki pa pravijo: Čim manjši vložek za čim večji izplen.” Rezultat tega pa se odraža tudi v povzemanju prispevkov tiskovnih agencij in v vse manjši prisotnosti novinarjev na terenu, s čimer so ti prikrajšani za marsikatero podrobnost. S tem se strinja tudi Tamše: “Če te ni na terenu, si samo ubogi pisunček.”

Namesto širjenja krčenje

Rok Tamše, ki je leta 2002 za medijsko hišo Pro plus komentiral svetovno prvenstvo v nogometu, si je takrat prizadeval za razširitev športnih vsebin na programu Kanal A. Toda zgodilo se je ravno nasprotno: “S formulo 1, ki smo jo prenašali kar nekaj let, in svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2002 smo storili korak, dva naprej, a namesto nadgradnje tega je prišlo do ukinjanja večjega dela športnega programa. Kajpada iz finančnih razlogov.” Zaradi tega so se na komercialni televiziji osredotočili na dogajanje v približno sedmih najpriljubljenejših športnih panogah, ob tem pa so se omejili še na slovenske športne zvezdnike. Bolj uveljavljeni športi so namreč po Tamšetovih besedah priljubljenejši, zanimajo pokrovitelje in imajo dovolj močno celostno infrastrukturo.

Prihodnost brez lagodnosti in romantike

Zvezdniki iz tujine so po njegovih besedah pravi magnet za gledalce, agencije pa so tiste, ki jim dnevno omogočajo vpogled v zvezdniški vsakdan. In ravno zaradi tega novinarski prispevki, pripravljeni s pomočjo agencij, niso nujno slabši in manjvredni: “Pri televiziji, kjer je najpomembnejša slika, ob njej pa še izjave, se lahko rešiš s slikovnim materialom agencij. Če znaš agencijsko novico kakovostno obdelati in jo z montažo dobro televizijsko zapakirati, si zmagal.” A za Tamšeta še vedno ostaja najkvalitetnejša lastna zgodba, na kateri bi morala sloneti prihodnost športnega novinarstva: “V bistvu bo še naprej največ pomenila dobra zgodba, analiza ali komentar s podpisom prepoznavnega avtorja.” Tako Tamše v prihodnosti vidi vsakdan športnega novinarja brez lagodnosti in romantike: “Trdo delo vsak dan, iskanje dobrih tem za gledalce, poslušalce, bralce, uporabnike spleta.” Ob tem pa kot novinar z bogatimi izkušnjami dodaja, da za ustvarjalnost, znanje in izkušnje ni resnih ovir, če si pripravljen živeti novinarstvo.