Delo sodišč, posebej sodbe, mora ostati javno

V Društvu novinarjev Slovenije smo šokirani nad predlogom v noveli zakona o sodiščih, ki ga je v javno razpravo poslalo ministrstvo za pravosodje. V skladu z najbolj spornim 117. členom zakona naj bi bile po novem javne zgolj še tiste pravnomočne sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče po lastni presoji samo objavilo na spletnih straneh sodišča. Novinarjem in javnosti pa bi v celoti odvzeli pravno podlago, da bi do sodb – ki so izrečene prav v imenu javnosti – prišli preko zahtevkov, vloženih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Prav tako nasprotujemo predlogu zakona o sodniški službi, ki v povezavi z načrtovanimi spremembami zakona o sodiščih zapira dostop do informacij o sodniški službi, med drugim do podatkov o plačah in prenehanju službenega razmerja sodnikov, ki so za vse druge javne funkcionarje, tudi denimo poslance in ministre, javni.

Prepričani smo, da bi takšne spremembe povzročile izjemno škodo informiranju javnosti, za Slovenijo pa bi to pomenilo odmik od dolgoletne prakse, ki jo zasledujejo vse demokratične države – to je transparentno delovanje vseh treh vej oblasti. Ponovno se sprašujemo, ali je pravosodje v načelu odprto in zavezano transparentnosti ter zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ali pa je zaprt sistem, ki javnosti ne pripušča k informacijam o svojem delovanju, celo ko gre za odločitve sodišč. Niti zamisliti si ne upamo, da bi takšnemu predlogu sledili tudi zakonodajna in izvršilna veja oblasti. S tem bi bile popolnoma izničene vse pridobitve na področju dostopa državljanov do zanje pomembnih javnih informacij in dokumentov, bistveno bi bil otežen nadzor nad zakonitostjo delovanja državnih organov in nadzor nad transparentno porabo javnega denarja.

Delo novinarjev v sodobnih demokratičnih družbah temelji na ustavnih načelih; svobodi izražanja in na njej temelječi svobodi tiska. Pravica javnosti do obveščenosti, ki jo s svojim delom zagotavljajo prav novinarji, je ustavno varovana pravica. Kratenje in oviranje dela novinarjev zato pomeni kratenje te ustavne pravice! Opozarjamo, da ZDIJZ z namenom zavezuje vse državne organe, torej tudi sodišča, k prostemu dostopu do infomacij, ki izvirajo iz delovnega področja zavezanca. Nesprejemljiv je predlog, da bi o tem, katere pravnomočne sodbe bi bile javne in katere ne, selektivno odločali uslužbenci sodišč, nad čimer javnost ne bi mogla izvajati nobenega nadzora.

Ker smo prepričani, da pravosodna veja oblasti ne more biti nad nadzorom javnosti, smo v Društvu novinarjev Slovenije spisali pripombe na predloga sprememb in dopolnitev zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi.