Ekonomska negotovost postaja največja grožnja svobodnemu novinarstvu

Objavljen je indeks svobode medijev 2025, ki ga vsako leto ob svetovnem dnevu svobode medijev izda organizacija Novinarji brez meja (RSF). Slovenija se je uvrstila na 33. mesto, kar pomeni skok za 9 mest v primerjavi z lanskim letom.

Čeprav so fizični napadi na novinarje najbolj vidne kršitve svobode medijev, pa poročilo kot prav tako resen, a bolj prikrit problem, izpostavlja ekonomski pritisk. Ekonomski kazalnik v indeksu svobode medijev RSF je leta 2025 dosegel zgodovinsko nizko raven, njegov padec pa se nadaljuje. Posledično je svetovno stanje svobode medijev prvič v zgodovini indeksa označeno kot »zahtevno«.

Slovenija se uvršča na 33. mesto, kar pomeni napredek za več kot 9 mest in skoraj 4 točke v primerjavi z lanskim letom.

Izboljšanje je posledica rezultatov pri političnem in socialno-kulturnem kazalniku. Trenutna vlada je bila razmeroma spoštljiva do svobode medijev. Politični pritiski zdaj pogosteje prihajajo s strani opozicijskih strank, ki so do medijev pogosto sovražno nastrojene in si prizadevajo za njihovo diskreditacijo.

Predsednik DNS Gašper Andrinek ob tem opozarja, da smo lahko zadovoljni, da kot država znova napredujemo na lestvici svobode medijev. »A vseeno je treba rezultat postaviti v primeren kontekst. Trenutni indeks kaže na razmere v letu 2024. Takrat je bil v pripravi medijski zakon, ki je obljubljal boljši položaj medijev, vlada je v zadnjem trenutku omogočila tudi minimalen dvig RTV prispevka, retorika oblasti proti novinarstvu je bila milejša, manj je bilo odpuščanj. Vsekakor pa je ob tem treba poudariti, da je najslabši ekonomski dejavnik, kar posledično neposredno ogroža obstoj novinarstva. Rezultat se vendar zdi kot zatišje pred nevihto. To, kar slovenski mediji doživljajo v letošnjem letu, od odpuščanj do pritiskov, bo gotovo vplivalo na indeks svobode medijev naslednje leto« 

Čeprav je Slovenija pridobila z uvedbo Evropskega akta o svobodi medijev (EMFA) ter pokazala politično voljo za njegovo izvajanje, je med 27 državami članicami EU zasedla šele 18. mesto, torej še vedno ostaja v spodnji polovici lestvice. Napredovanje Slovenije na lestvici pa je deloma tudi posledica padca drugih držav, na primer Slovaške.

Ekonomska krhkost postaja glavna grožnja svobodi medijev

V času, ko svoboda medijev v številnih delih sveta občutno nazaduje, medije močno slabi še ekonomski pritisk. Ta izhaja predvsem iz koncentracije lastništev, pritiskov oglaševalcev in financerjev ter državnih pomoči, ki so omejene, neobstoječe ali razdeljene na netransparenten način.

Podatki, ki jih meri ekonomski kazalnik RSF, kažejo, da so mediji ujeti med ohranjanje uredniške neodvisnosti in preživetja.

Anne Bocandé, odgovorna urednica RSF je ob izdaji poročila zapisala: »Zagotavljanje svobode, neodvisnosti in pluralnosti v današnji medijski krajini zahteva stabilne in pregledne finančne pogoje. Brez ekonomske neodvisnosti ni svobodnih medijev. Ko so mediji finančno izčrpani, se v tekmo za občinstvo podajajo na račun kakovostnega poročanja ter tako postanejo lahek plen oligarhov in oblasti. Finančna neodvisnost medijev je nujen pogoj za svobodno in kredibilno informiranje, ki služi javnemu interesu.«

Koncentracija medijev in prevlada spletnih platform

Resni rezi v financiranje pomenijo dodaten udarec za medijsko ekonomijo, ki jo že tako slabijo tehnološki velikani, kot so Google, Apple, Facebook, Amazon in Microsoft. Večinoma neregulirane platforme pobirajo vse večji delež oglaševalskih prihodkov, ki bi sicer podpirali novinarstvo. Skupna poraba za oglaševanje prek družbenih omrežij je leta 2024 dosegla 247,3 milijarde dolarjev, kar je 14% povečanje v primerjavi z letom 2023. Omenjene platforme informacijskemu prostoru dodatno škodujejo s širjenjem zavajajočih vsebin in dezinformacij.

Poleg izgube oglaševalskih prihodkov, ki je močno prizadela in omejila medijsko ekonomijo, je ključen dejavnik, ki predstavlja resno grožnjo pluralnosti medijev in slabšanju ekonomskega kazalnika, tudi koncentracija lastništva medijev. Podatki kažejo, da je lastništvo medijev visoko koncentrirano v 46 državah, v nekaterih primerih pa je v celoti pod nadzorom države. Vse večja koncentracija omejuje uredniško raznolikost, povečuje tveganje za samocenzuro in vzbuja resne pomisleke glede neodvisnosti uredništev od ekonomskih in političnih interesov lastnikov.

V več kot polovici držav, zajetih v indeksu (92), je večina anketiranih poročala, da lastniki medijev »vedno« ali »pogosto« omejujejo uredniško neodvisnost svojih medijev.

Neodvisni mediji v Evropi in Srednji Aziji se soočajo z vse hujšo ekonomsko krizo, ki jo poglabljajo geopolitika, ruska propaganda in upad tuje pomoči, predvsem iz ZDA. V Ukrajini, kjer je neodvisno poročanje zaradi ruske agresije ključno, je večina redakcij preživelo le s pomočjo ameriških subvencij, katerih umik trenutno ogroža celotno informacijsko krajino.

V EU ter na Zahodnem Balkanu javni mediji životarijo zaradi proračunskih rezov in političnega pritiska, medtem ko izvajanje evropskega zakona o svobodi medijev še zamuja. Neodvisni novinarji se vse pogosteje soočajo z nadzorom, diskreditacijami in izčrpavanjem prek SLAPP tožb.

Kljub temu se v nekaterih državah članicah EU kažejo znaki izboljšanja. Poljska beleži napredek po upadu zlorab sodnega sistema, Avstrija gospodarski zagon, Estonija pa je na indeksu postala najvišje uvrščena država EU. A pot do resnično stabilnega medijskega okolja je še dolga. Trajnostni modeli financiranja, pregledno lastništvo in učinkovito izvajanje evropske zakonodaje bodo ključni za prihodnost svobodnih medijev tako v Sloveniji kot tudi širše.