Evropska komisija ugotavlja napredek, a tudi resne izzive na področju medijev v Sloveniji

Evropska komisija je objavila Poročilo o vladavini prava za leto 2025, v katerem v delu, posvečenem svobodi in pluralnosti medijev, ugotavlja, da je Slovenija sicer dosegla določen napredek, a hkrati izpostavlja številne sistemske pomanjkljivosti, ki ogrožajo stabilnost, neodvisnost in raznolikost medijskega ekosistema.

Na področju javnih medijev je komisija izpostavila pozitivne premike po reformi iz leta 2022, ki je okrepila neodvisnost RTV Slovenija, zlasti z vzpostavitvijo depolitiziranega upravljanja. Vendar komisija opozarja na zamude pri izvajanju reform in na decembrsko preseganje pristojnosti Sveta RTV, ki je upravi RTV naložil obvezne usmeritve, ki naj bi jih uprava upoštevala pri finalizaciji finančnega načrta in programsko-produkcijskega načrta za leto 2025.

Kljub zvišanju RTV prispevka v letu 2025 resne finančne težave ostajajo. Ocenjen  primanjkljaj znaša 11 milijonov evrov. V DNS smo v juniju opozorili, da ustanovitelj le deloma zagotavlja ustrezna, trajnostna in predvidljiva javna sredstva za delovanje javne RTV , kar je podlaga za njeno institucionalno neodvisnost in kar je v skladu z Aktom o svobodi medijev njegova dolžnost.

—

Strinjamo se, da je zadnja sprememba ZRTVS-1B omogočila depolitizacijo vodenja in upravljanja javnega zavoda, pozitivna poteza te vlade je bil tudi dvig RTV prispevka za 10 % v letu 2024. Za programe avtohtonih narodnostnih manjšin je vlada namenila dodatna proračunska sredstva Urada vlade za narodnosti.

Vendar pa se s tem nikakor ne moremo zadovoljiti. Proračunska sredstva so bila zaradi nedorečenosti dogovorov glede višine in termina njihovega izplačila izvor nestabilnosti pri finančnem načrtovanju in tudi izvajanju javne službe radiotelevizije. Vlada je zavlačevala in prek pogajanj za dodatna sredstva še danes ustvarja pogoje za potencialne politične pritiske na javni medij, ki se jim je sicer odrekla s sprejemom novele zakona leta 2022.

—

Medijski regulator AKOS ostaja zakonsko neodvisen, pri čemer Evropska komisija opozarja na omejene kadrovske in finančne vire ter na vladni vpliv pri imenovanju vodstva, kar vzbuja dvome v njegovo dejansko neodvisnost.

Zasebni mediji ostajajo finančno krhki. Komisija opozarja na visoko koncentracijo lastništva, pomanjkljivo preglednost in kršitve glede lastniških omejitev. Razdeljevanje državnega oglaševanja ostaja nepregledno, kar ogroža konkurenčnost in pluralnost medijev.

Kljub stabilnemu sistemu dostopa do javnih informacij, komisija ugotavlja, da so novinarji še vedno izpostavljeni pritiskom, kot so SLAPP tožbe, spletno nadlegovanje in politični pritiski. Predlog novega Zakona o medijih predvideva boljšo zaščito novinarskih virov in prepoved nadzorne programske opreme, vendar zakonodaja še ni sprejeta.

V Društvu novinarjev Slovenije pozdravljamo vsak napredek, ki ga ugotavlja tudi komisija, a hkrati opozarjamo na nujnost celovitih in trajnostnih rešitev, ki bodo okrepile neodvisnost institucij, preglednost trga in varnost novinarjev, za kar pa je potrebno sprejeti medijske zakone. Še naprej bomo pozorno spremljali potek zakonodajnih sprememb in se zavzemalo za neodvisno, pluralno in varno medijsko okolje.