Evropske novinarske organizacije pozivajo EU, naj sankcionira Izrael

Evropska zveza novinarjev (EFJ), 38 evropskih novinarskih združenj in več kot 20 nevladnih organizacij za svobodo tiska je na najvišje diplomate Evropske unije naslovilo pismo, v katerem pozivajo k prekinitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter sankcijam proti tistim, odgovornim za vojne zločine Izraela in ponavljajoče se kršitve mednarodnega prava. Pismo so pripravili na pobudo Odbora za zaščito novinarjev (CPJ). Med drugim ga podpisujejo tudi Mednarodna zveza za človekove pravice (FIDH), organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW), IFEX, Novinarji brez meja (RSF), Evropski center za svobodo tiska in medijev (ECPMF). Med podpisniki je tudi Društvo novinarjev Slovenije.

Tukaj je naše skupno pismo:

26. avgust 2024  

Gospod Josep Borrell Fontelles, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/ Podpredsednik Evropske komisije

Gospod Valdis Dombrovskis, Evropska komisija, izvršni podpredsednik za gospodarstvo, ki dela za ljudi

Spoštovani visoki predstavnik / podpredsednik Borrell in izvršni podpredsednik Dombrovskis, 

Podpisane organizacije se obračamo na vas z zahtevo, da Evropska unija ukrepa proti ubijanju novinarjev in drugim kršitvam svobode medijev s strani izraelskih oblasti, kar je v nasprotju z obveznostmi Izraela glede človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava (IHL). Ta so del razširjenih in sistematičnih zlorab, ki so jih zagrešile izraelske oblasti v Gazi, na Zahodnem bregu, Izraelu in drugod, kot so dokumentirale ali priznale izraelske, palestinske in mednarodne nevladne organizacije, strokovnjaki ZN, Mednarodno kazensko sodišče, navedene v zahtevi za nalog za prijetje s strani tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča. Te kršitve bi morale sprožiti začasno ukinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter nadaljnje usmerjene sankcije proti odgovornim. Na žalost vlade 27 držav članic EU še niso soglasno priznale, pripisale in obsodile zločine izraelskih sil v Gazi.  

Od 7. oktobra 2023, ko so borci, ki jih je vodilo oboroženo krila Hamasa, izvedli številne in usklajene napade na civiliste in ugrabili talce v Izraelu, je Netanjahujeva administracija sprejela vrsto ukrepov brez primere za omejevanje svobode medijev, ki so dejansko povzročili vzpostavitev režima cenzure.

Napadi izraelskih oblasti na novinarje in svobodo medijev, ki so v teku in zahtevajo nujno ukrepanje, vključujejo:

• Umori novinarjev brez primere: organizacije za svobodo tiska, vključno z Odborom za zaščito novinarjev (CPJ), Novinarji brez meja (RSF) in Mednarodno zvezo novinarjev (IFJ) so od 7. oktobra 2023 zabeležile umore več kot 100 palestinskih novinarjev in medijskih delavcev v Gazi, pa tudi dveh izraelskih in treh libanonskih novinarjev, zaradi česar je to najbolj smrtonosno obdobje za novinarje v desetletjih, v katerih te organizacije zbirajo podatke. Mnogi od teh novinarjev so nosili novinarske oznake, ko so bili ubiti. Zdesetkanje in razseljevanje novinarskega korpusa v Gazi sta pomenila, da bo ostalo manj lokalnih novinarjev, ki bodo poročali o sovražnostih v Gazi.
• Ciljni umori novinarjev: CPJ je ugotovil, da so izraelske obrambne sile (IDF) neposredno ciljale in ubile vsaj pet novinarjev, organizacija pa razikuje vsaj še 10 drugih smrti, ki kažejo na morebitne cilje IDF. Druge organizacije, kot je RSF, menijo, da je število ciljnih umorov lahko večje. Dokumentiranje in preverjanje podrobnosti, potrebnih za zaključek, da je prišlo do ciljanja, medtem ko je dostop do Gaze omejen in pogoji poročanja ostajajo hudi, je težko. Ciljno ali vsesplešno ubijanje novinarjev, če je storjeno namerno ali nepremišljeno, je vojni zločin. V enem od teh napadov je tankovski napad IDF 13. oktobra ubil novinarja Reutersa Issama Abdallaha v južnem Libanonu, kar je dokumentirano z obsežnimi neodvisnimi preiskavami organizacij za človekove pravice in medije ter podprto z obsežno forenzično videoanalizo. Poškodovanih je bilo še šest novinarjev.
• Prepoved dostopa neodvisnih medijev do Gaze: Medtem ko so nekatere omejitve poročanja pogoste v vojni, je efektivna popolna prepoved vstopa novinarjev v Gazo – tako tujih državljanov kot izraelskih in palestinskih novinarjev – v sodobnem času brez primere. Novinarji so lahko poročali s frontnih črt v skoraj vseh večjih konfliktih v zadnjih treh desetletjih: od Ukrajine do Ruande. Za primerjavo, kljub temu, da je tiskovni urad izraelske vlade izdal medijske akreditacije približno 2.800 mednarodnim novinarjem, ki so vstopili v Izrael od začetka konflikta, je bil vstop v Gazo dovoljen le izbranim novinarjem – vse pod izraelskim vojaškim spremstvom in z omejitvami poročanja. Posledično je več kot 70 medijev in organizacij civilne družbe nedavno pozvalo, naj Izrael odobri neodvisen dostop do Gaze.
• Rekordno visoko število samovoljnih pridržanj: Od 7. oktobra je Izrael aretiral vsaj 49 novinarjev in medijskih delavcev – pogosto brez obtožbe – po besedah novinarjev in njihovih odvetnikov iz maščevanja za njihovo novinarstvo in komentarje. Vsaj 13 jih je pridržanih v upravnem priporu, politiki, v skladu s katero lahko vojaški poveljnik pridrži posameznika brez obtožbe, običajno za šest mesecev, ker jim preprečuje, da bi zagrešili prekrške v prihodnosti, in pridržanje podaljša neomejenokrat. Uporabo tega postopka je ZN večkrat razglasil za obliko samovoljnega pridržanja.
• Prisilno izginotje: Palestinska novinarja Nidala Al-Wahidija in Haithama Abdelwahida so izraelske oblasti pridržale 7. oktobra, medtem ko sta poročala o napadu pod vodstvom Hamsa na jugu Izraela. Od takrat izraelske oblasti niso želele razkriti informacij o njuni lokaciji, pravnih podlagah za njuno aretacijo ali celo potrditev, da sta še živa.
  
• Obtožbe o mučenju in zlorabljanju: Vedno več je obtožb novinarjev o mučenju in slabem ravnanju,  ko so jih izraelske oblsati aretirale ali pridržale. Kljub temu, da je pomanjkanje dostopa do Gaze oviralo sposobnost raziskovalnih organizacij, da neodvisno potrdijo te izjave, so skladne z dokazili o sistemskem slabem ravnanju s priporniki v izraelskem priporu, ki so jih dokumentirale organizacije civilne družbe in Združeni narodi.
• Cenzura in nezaslišane omejitve svobode medijev: Na splošno so se od 7. oktobra razširile pravne ovire in omejitve neodvisnega poročanja znotraj Izraela in na zasedenem palestinskem ozemlju. V Izraelu je svoboda tiska med drugim okrnjena zaradi naraščajočega števila prepovedanih člankov, protiretorike vladnih uradnikov, domnevnih poskusov navideznega nadzora nad medijskimi hišami in napadov na izraelske novinare. Aprila 2024 je Izrael sprejel tudi zakon, ki vlado pooblašča, da začasno prepreči oddajanje mednarodnih medijev v Izraelu, če se štejejo za grožnjo nacionalni varnosti, kar je povzročilo zaprtje Al Jazeere v Izraelu. Maja 2024 je Izrael začasno zaplenil opremo Associated Pressa zaradi zagotavljanja video prenosov v živo Al Jazeeri. Obstajajo tudi stalne prekinitve delovanja interneta, ki preprečujejo, da bi novice in pričevanja iz Gaze dosegle zunanji svet, obsežne obtožbe o nadlegovanju in ustrahovanju ter poročila, da je bilo v Gazi uničenih ali poškodovanih več kot 50 uredniških prostorov.
• Neizvajanje preiskave ali pozivanja k odgovornosti: Kljub večkratnim pozivom organizacij civilne družbe noben od teh napadov, ubojev ali drugih obtožb o zlorabi novinarjev ni bil pregledno ali celovito preiskano s strani IDF. IDF ima dolgoletni vzorec nekaznovanosti, ki je nastal pred trenutnim konfliktom: maja 2023 je CPJ dokumentiral vsaj 20 novinarjev, ki jih je v zadnjih 22 letih ubil IDF, vključno z ameriško-palestinsko novinarjko Shireen Abu Aklehom, in nihče ni bil nikoli obtožen ali odgovoren za njihovo smrt. Izraelska skupina za pravice B’Tselem in Yesh Din sta neodvisno sklepali, da izraelske vojaške preiskave služijo kot »mehanizem ‘beljenja’«. Ugotovitve teh skupin podpirajo tudi druge organizacije, kot je Human Rights Watch.

Novinarji imajo nepogrešljivo vlogo pri dokumentiranju in poročanju o vojnih zločinih in drugih kršitvah človekovih pravic. Kumulativni učinek teh zlorab je ustvarjanje pogojev za informacijsko praznino, pa tudi za propagando in dezinformacije. Medtem ko Izrael trdi, da so njegova dejanja namenjena zaščiti državljanov, zgodovina kaže, da sta cenzura in odrekanje pravice do obveščenja napačna pot do miru ali varnosti.

Zato vam danes pišemo in pozivamo, da začasno ustavite pridružitveni sporazum med Izraelom in EU, na podlagi tega, da Izrael krši mednarodne človekove pravice in kazensko pravo, ter k sprejetju ciljno usmerjenih sankcij proti uradnikom IDF in drugim odgovornim.

Poleg tega bi morali evropski voditelji nedvoumno in javno zahtevati, da Izrael izpolni naslednje zahteve glede svobode tiska:

Zagotoviti dostop in spoštovati svobodo poročanja  

• Odpraviti blokado neodvisnega dostopa do Gaze za mednarodne, izraelske in palestinske novinarje.
  
• Preklicati zakonodajo, ki vladi dovoljuje, da zapre tuje medije, vzdržati se nadaljnjega zakonskega ali regulativnega omejevanja medijskega delovanja.
  
• Izpustiti vse palestinske novinarje iz upravnega pripora ali ki so kako drugače pridržani brez obtožbe.

Zaščititi življenja novinarjev  

• Prekiniti vsesplošno in namerno ubijanje novinarjev.
• Zagotoviti varnost vseh novinarjev, vključno z omogočanjem dostave opreme za zbiranje novic in varnostne opreme novinarjem v Gazi in na Zahodnem bregu.
• Dovoliti evakuacijo iz Gaze vsem novinarjem, ki to želijo.

Zagotoviti odgovornost in odpravo nekaznovanosti

• Pregledno reformirati preiskovalne postopke in zagotoviti, da so vse preiskave domnevnih vojnih zločinov, kriminalnega ravnanja ali kršitev človekovih pravic hitre, temeljite, učinkovite, transparentne, neodvisne in v skladu z mednarodno sprejetimi praksami. Preiskava o zlorabljanju novinarjev mora biti nato nemudoma izvedena v skladu s temi postopki.
• Omogočiti neomejen dostop do Izraela in okupiranega palestinskega ozemlja mednarodnim preiskovalcem in organizacijam za človekove pravice, vključno s posebnimi poročevalci Združenih narodov (UN), preiskovalci Mednarodnega kazenskega sodišča in Neodvisno mednarodno preiskovalno komisijo ZN o okupiranem palestinskem ozemlje in Izraelu, da raziščejo domnevne kršitve mednarodnega prava s strani vseh strani.

Zahvaljujemo se za obravnavo naših zahtev.

Podpisani:

1. Združenje evropskih novinarjev (AEJ-Bulgarija)
2. Združenje novinarjev Albanije (AJA, Albanija)
3. Združenje poljskih novinarjev (SDP, Poljska)
4. Združenje poklicnih novinarjev Albanije (APJA, Albanija)
5. Združenje novinarjev BH (BHJA, Bosna in Hercegovina)
6. Kairo Inštitut za študije človekovih pravic (CIHRS)
7. CFDT-Journalistes (Francija)
8. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ)
9. Skupnost Medijski forum Evropa (CMFE)
10. Hrvaško novinarsko društvo (CJA, Hrvaška)
11. Danski sindikat novinarjev (DJ, Danska)
12. (The) Daphne Caruana Galizia Foundation
13. DISK Press Labour Union (DİSK Basın-İş, Turčija)
14. Nizozemsko združenje novinarjev (NVJ, Nizozemska)
15. Estonsko združenje novinarjev (EAL, Estonija)
16. Mreža za etično novinarstvo (EJN)
17. EuroMed Rights
18. Evropski center za svobodo tiska in medijev (ECPMF)
19. Evropska zveza novinarjev (EFJ)
20. Zveza združenj novinarjev Španije (Federación de Asociaciones de Periodistas de España, FAPE, Španija)
21. Free Press Unlimited (FPU)
22. Splošno združenje poklicnih novinarjev v Belgiji (AGJPB/AVBB, AJP in VVJ, Belgija)
23. Human Rights Watch (HRW)
24. Madžarska tiskovna zveza (HPU, Madžarska)
25. IFEX
26. Združenje neodvisnih novinarjev Srbije (NUNS, Srbija)
27. Neodvisni sindikat novinarjev in medijskih delavcev (SSNM, Severna Makedonija)
28. Index on Censorship
29. Inštitut malteških novinarjev (IGM, Malta)
30. Mednarodna zveza za človekove pravice (FDH)
31. Mednarodna medijska podpora (IMS)
32. Mednarodni inštitut za tisk (IPI)
33. Novinarji za časopise Aten (Juadn, Grčija)
34. Novinarski sindikat Turčije (Turkiye Gazeteciler Sendikası, TGS, Turčija)
35. Luksemburško združenje poklicnih novinarjev (ALJP, Luksemburg)
36. Medijski inštitut za raznolikost (MDI)
37. Nacionalna zveza italijanskega tiska (Federazione Nazionale della Stampa Italiana, FNSI, Italija)
38. Nacionalni sindikat novinarjev – Splošna konfederacija dela (SNJ-CGT, Francija)
39. Nacionalni sindikat novinarjev Ukrajine (NUJU, Ukrajina)
40. Norveški sindikat novinarjev (Norsk Journalistlag, Norveška)
41. OBC Transeuropa (OBCT)
42. Ossigeno.info
43. Pakistanska tiskovna fundacija (PPF)
44. Periodical & Electronic Press Union (PEPU, Grčija)
45. Portugalski sindikat novinarjev (SinJor, Portugalska)
46. Novinarji brez meja (RSF)
47. Rory Peck Trust
48. Sindikat srbskih novinarjev (Sinos, Srbija)
49. Društvo novinarjev Slovenije (DNS, Slovenija)
50. Sindikat novinarjev Slovenije (SNS, Slovenija)
51. Medijska organizacija v jugovzhodni Evropi (SEEMO)
52. Španska federacija sindikatov novinarjev (Federación de Sindicatos de periodistas, FSP, Španija)
53. Švedski sindikat novinarjev (SJ, Švedska)
54. Sindikat za kulturo, umetnost in medije (UGS-Nezavisnost, Srbija)
55. Sindikat novinarjev Hrvaške (TUCJ, Hrvaška)
56. Sindikat medijev Črne gore (TUMM, Črna gora)
57. Turško združenje novinarjev (Gazeciteler Cemiyeti Dernegi, GCD, Turčija)
58. Sindikat bolgarskih novinarjev (SBJ, Bolgarija)
59. Sindikat novinarjev na Finskem (Suomen Journalistiitto, Finska)
60. Sindikat novinarjev Andaluzije (SPA-FeSP, Španija)