Imenovanje Jadranke Rebernik je nezakonito in protiustavno

Društvo novinarjev Slovenije je 10. 3. 2022 prejelo dopis Petra Gregorčiča, v katerem kot predsednik Programskega sveta RTV Slovenija pojasnjuje, da v primeru imenovanja Jadranke Rebernik za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija ni mogel sprožiti postopka pred Programskim svetom, kot ga predvidevata 4. odstavek 21. člena ZRTVS-1 in 3. odstavek 63. člena Statuta RTVS. Takšno stališče je zmotno in v nasprotju z navedenima določbama. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, zakon zelo jasno predvideva, da se mora v primeru, ko se mnenje direktorja TV o kandidatu za odgovornega urednika razlikuje od mnenja uredništva, v odločanje vključiti Programski svet, in sicer tako, da Programski svet poda soglasje h kandidatu. Šele potem pride na vrsto odločanje generalnega direktorja, ki je v takem primeru omejen na izbiro med kandidati_kami, ki so dobili_le tudi soglasje Programskega sveta.

V 4. odstavku 21. člena ZRTVS-1, enako pa tudi v 3. odstavku 63. člena Statuta RTVS, je zapisano: »V primeru, da direktor radia ali direktor televizije predlaga v imenovanje generalnemu direktorju za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, ima večina programskih delavcev v uredništvu pravico predlagati v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, o čemer obvestijo Programski svet. V tem primeru generalni direktor izbere kandidata po pridobitvi soglasja Programskega sveta, ki mora najkasneje v roku 15 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje enemu, obema ali nobenemu od predlaganih kandidatov.« Že iz jezikovne razlage te določbe izhaja, da se omenjeni postopek, in s tem tudi odločanje Programskega sveta, sproži vselej, ko nastopi situacija, ko direktor radia ali direktor televizije predlaga v imenovanje generalnemu direktorju za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo, pri tem pa ne igra nobene vloge število kandidatov, glede katerih se mnenji direktorja TV in uredništva razhajata, niti sprožitve postopka po 4. odstavku 21. člena ZRTVS-1 ne prepreči dejstvo, da je poleg kandidatke, ki ni dobila soglasja uredništva, direktor TV predlagal generalnemu direktorju tudi kandidata, ki je dobil potrebno soglasje uredništva. V besedilu zakonske določbe  ni nobene podlage  za stališče, da bi se postopek po 4. odstavku 21. člena ZRTVS-1 sprožil le, če bi direktor TV Slovenija  generalnemu direktorju predlagal zgolj kandidatko, ki ni dobila pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu. Besedo »zgolj« je uporabil le predsednik programskega sveta in je citirana zakonska določba ne vsebuje.

Stališče, da se v situaciji, ko je v. d. direktorja generalnemu direktorju predlagal v imenovanje tako kandidatko, ki ni dobila pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, kot kandidata, ki je dobil pozitivno mnenje, postopka pred Programskim svetom, kot ga predvideva 4. odstavek 21. člena ZRTVS-1, ni mogel sprožiti, ker sta bila generalnemu direktorju predlagana oba kandidata, izmed katerih je lahko generalni direktor svobodno izbral, je v nasprotju tudi z namensko razlago te zakonske določbe. Kot navaja sam Gregorčič v odgovoru, je zakonodajalec situacijo, ko pride do nesoglasja med izborom večine uredništva in direktorja TV Slovenija, predvidel kot posebno in je zato v takem primeru Programskemu svetu poveril pooblastilo podati soglasje k enemu ali obema ali nobenemu izmed kandidatov. In prav do takšne situacije je prišlo v obravnavanem primeru, saj je bilo glede Jadranke Rebernik očitno nesoglasje med mnenjem večine programskih delavcev v uredništvu in odločitvijo v. d. direktorja TV, ki je kljub temu tudi njo predlagal generalnemu direktorju RTVS. Le v primerih, ko med predlogi direktorja TV in mnenjem večine programskih delavcev v uredništvu ni nobenega konflikta, odpade potreba po tem, da bi se o kandidatih izrekal tudi Programski svet. Takoj ko je nasprotovanje med mnenjem večine programskih delavcev v uredništvu in direktorjem TV, četudi si nasprotujeta le glede enega od več kandidatov, je nujno, da se v odločanje vključi Programski svet, kot vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko (1. odstavek 11. člena Statuta), in sicer se mora Programski svet v primeru prej opisane situacije vključiti na način, kot je to predvideno v 4. odstavku 21. člena ZRTVS-1.

V primeru, ko si nasprotujeta mnenje direktorja TV in mnenje večine programskih delavcev v uredništvu, je ZRTVS-1 v 4. odstavku 21. člena predvidel, da o kandidatih za odgovornega urednika programa odloča še Programski svet, pri čemer zakon voljo Programskega sveta povzdigne na nivo soglasja (in ne le mnenja), kar pomeni, da ima v takem primeru Programski svet celo odločilno vlogo, saj generalni direktor ne more izbrati kandidata, ki ne bi dobil soglasja Programskega sveta. Odločilna vloga Programskega sveta je skladna z dejstvom, da je Programski svet vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko (1. odstavek 11. člena Statuta).

Ker se je v postopku imenovanja Jadranke Rebernik za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija zakonsko predvidena vloga (so)odločanja Programskemu svetu odvzela, je bil kršen ne samo ZRTVS-1, ampak tudi ustavna pravica novinarjev do svobode izražanja, ki se v postopku imenovanja odgovornega urednika programov kaže kot »notranja svoboda izražanja novinarjev«, o kateri govori tudi Ustavno sodišče v zadevi Up-20/93. Postopek izbora Jadranke Rebernik je bil torej nezakonit in protiustaven. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na to, da sodelovanje v postopku izbora odgovornega urednika programa ni le pravica, ampak tudi dolžnost Programskega sveta, česar bi se moral zavedati ne le generalni direktor RTV Slovenija, ampak v prvi vrsti Programski svet in njegov predsednik.

V društvu novinarjev smo prepričani, da je treba razpis za odgovornega urednika Informativnega programa TV Slovenija ponoviti, saj postopek imenovanja ni bil zakonit, vztrajamo pa tudi pri ugotavljanju odgovornosti generalnega direktorja v tem postopku. O kršitvi postopka bomo obvestili tudi Inšpektorat za kulturo in medije.