Intervencija ustavnemu sodišču: Pravni in dejanski argumenti za nujno uveljavitev novele ZRTVS-1B

Ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije smo včeraj, 27. marca 2023, Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open na Ustavno sodišče RS vložili intervencijo, v kateri izkazujemo, da je sprememba Zakona o Radioteleviziji Slovenija iz leta 2005 nujna za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti, novelo zakona iz leta 2022 pa je potrebno uveljaviti brez odlašanja.

Zakon iz leta 2005 je v slabih dveh desetletjih veljavnosti postopoma pripeljal do popolnega razkroja institucionalne avtonomije javne radiotelevizije ter uredniške in novinarske neodvisnosti. S tem je zakon posegel v svobodo izražanja, saj je ta nezdružljivo povezana s svobodo medijev. Brez svobode izražanja ne morejo obstajati svobodni mediji in obratno, brez svobode medijev tudi svoboda izražanja ni zagotovljena.

Model upravljanja, sprejet leta 2005, na nevarnosti katerega je domača in mednarodna strokovna javnost opozarjala že ob njegovem sprejetju, ogroža svobodo izražanja, saj so posegi nosilcev politične moči v svobodo medijev in pravico javnosti do obveščenosti na RTV Slovenija postali tako hudi, da je javni interes mogoče zaščititi zgolj na način, da se model upravljanja spremeni brez nepotrebnega odlašanja. Menimo, da novela zakona, sprejeta in potrjena na referendumu leta 2022 (ZRTVS-1B), glede na v več pogledih kritično stanje na RTV Slovenija predvideva primerno prehodno obdobje in je njegova čimprejšnja uveljavitev nujno potrebna. V nasprotnem primeru, ob odlašanju z uveljavitvijo sprememb, cilj zakona, to je ohranitev in okrepitev javnega interesa pri upravljanju in delovanju RTV Slovenija, zaradi popolne politične podreditve ne bo dosežen.

Novela ZRTVS-1B po našem mnenju uvaja vse potrebne varovalke, ki ščitijo neodvisnost javnega medija, preprečujejo (katerikoli) politiki vstop v upravljanje in nadzor delovanja javnega medija in omogočajo nujno potrebne pogoje za ureditev trenutnega stanja, v katerem so napadi na institucionalno avtonomijo javnega medija ter njegovo uredniško in novinarsko neodvisnost dnevna praksa.

V besedilu je poleg uvoda in zaključka šest poglavij. Prvo poglavje obravnava položaj in vlogo javne RTV pri zagotavljanju pravice do svobode izražanja, pri tem predstavi relevantno sodno prakso ESČP ter odločitev nemškega zveznega ustavnega sodišča. Drugo poglavje predstavlja zgodovinski oris dveh alternativnih modelov upravljanja, ureditev upravljanja po ZRTVS-1 iz leta 2005 ter preslišana opozorila strokovnjakov na nevarnosti ureditve ob njeni uveljavitvi. Tretje in četrto poglavje vsebujeta analizo posegov v institucionalno in uredniško ter novinarsko avtonomijo, ki jih je omogočilo sprejetje ZRTVS-1 in specifike slovenske poosamosvojitvene politične kulture. Peto poglavje navaja posledice ureditve upravljanja po ZRTVS-1 na omejevanje medijske svobode in pravice do obveščenosti, kot nanje opozarjajo mednarodne organizacije, o njihovi krnitvi pa priča tudi padec zaupanja in gledanosti TV Slovenija ter zaupnica noveli ZRTVS-1B, ki jo je doživela na referendumu. V šestem poglavju je predstavljen model upravljanja po noveli ZRTVS-1B ter razlogi, ki ta model delajo bistveno bolj odporen na politične vplive in RTV Slovenija odmikajo od vsakokratne oblasti ter jo vračajo javnosti.

Intervencija je pripravljena v sodelovanju s pravnimi in medijskimi strokovnjaki in strokovnjakinjami, v argumentaciji pa so uporabljeni številni mednarodni viri in pravni dokumenti.

Povezava do naslovne fotografije: https://servis.sta.si/fotoservis/1223171.