Izjava kolektiva STA ob napovedanih zakonskih spremembah

Spoštovanje neodvisnosti, integritete in nepristranskosti novinarske dejavnosti je ključen element demokratične in pravne države. V Slovenski tiskovni agenciji (STA) zato z zaskrbljenostjo in začudenjem spremljamo vladne predloge sprememb in dopolnitev več zakonov s področja medijev, med njimi tudi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji. O postopku spreminjanja zakona, ki je bil uveljavljen leta 2011 z namenom zagotoviti STA neodvisen in avtonomen položaj tako na področju upravljanja kot financiranja, nismo bili niti obveščeni niti nismo bili vanj kakor koli vključeni. Enako velja za širšo javnost, čas javne razprave pa je vlada omejila zgolj na pet(!) delovnih dni.

STA, ki bo prihodnje leto praznovala 30 let obstoja, se je v minulem desetletju razvila v sodobno multimedijsko družbo, ki poleg javne službe obveščanja javnosti s svojimi vsebinami skrbi za informiranost večine nacionalnih in lokalnih medijev, ključnih institucij države, političnega, gospodarskega in družbenega prostora ter mednarodne javnosti. Kakovost svojih storitev je dopolnila z raznimi novimi produkti, inovativnimi rešitvami, sodeluje tudi pri številnih mednarodnih razvojnih in tržnih projektih. STA s svojim imenom in zaposlenimi predstavlja ugleden, verodostojen in inovativen medij v Sloveniji, kar kažeta tudi visoko zaupanje in zadovoljstvo naročnikov in uporabnikov njenih storitev. Preglednost delovanja in finančnega poslovanja sta s sedanjo zakonsko ureditvijo v celoti zagotovljena, nenazadnje so bila letna poročila o poslovanju STA ob predstavitvi v DS in DZ vsa leta po uveljavitvi zakona potrjena brez pripomb. STA torej deluje uspešno, pregledno in v javnem interesu.

Zakonske spremembe, ki jih predlaga vlada, pa bistveno posegajo tako na področje državnega financiranja STA kot njenega upravljanja. STA se ne bi več financirala neposredno iz proračuna, od koder sicer dobiva vedno manjši delež, ampak bi bil v njeno financiranje preusmerjen del RTV-prispevka. Obenem nadzornega sveta ne bi več imenoval DZ, ampak neposredno vlada, spremembe so tudi na področju odpoklica direktorja in imenovanja odgovornega urednika.

Vzvod za imenovanje vodstva STA, ki naj bi bil po novem v rokah vsakokratne vlade, je velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA. Po sedanji zakonski ureditvi je za imenovanje nadzomikov, ki prek javnega razpisa nato imenujejo direktorja, potrebna absolutna vecina v DZ, kar pomeni reprezentanco pluralnih interesov. Predlagane spremembe pa odpirajo vrata poskusom neposrednega vplivanja na uredniško politiko z vsakokratno zamenjavo vodstva in prinašajo tudi destabilizacijo uredniške politike. Treba je namreč poudariti, da je od sprejema zakona o STA v letu 2011 Slovenija zamenjala šest vlad, STA pa je v tem času obdržala stabilnost z jasno začrtano uredniško politiko in razvojno usmeritvijo. V zakonu, ki ureja delovanje francoske tiskovne agencije AFP in ki je bil podlaga za Zakon o STA, je jasno napisano, da agencija ne sme pod nobenim pogojem upoštevati vplivov ali pogledov, ki bi kompromitirali točnost in objektivnost poročanja oz. biti dejansko ali pravno odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine. Pomenljivo se nam zdi, da v vladnem predlogu tega določila ni več.

Posebej nas skrbijo tudi posegi v širšo medijsko zakonodajo, zlasti na področju neodvisnih javnih servisov, kamor sodi Radiotelevizija Slovenija. Podreditev medijev vladajoči politiki, ki odseva tudi iz drugih predlaganih sprememb medijske zakonodaje in nenazadnje iz stevilnih javnih izjav največje vladne stranke, je v Evropi 21. stoletja in ob že videnih scenarijih v nekaterih drugih državah jasen znak za alarm. Predlagane spremembe nikakor ne gredo v smeri izboljšanja medijskega okolja ali spremenjenih zakonodajnih rešitev zaradi vstopa novih tehnologij in razvoja medijske panoge, ampak kažejo na namero aktualne vlade po neposrednem uveljavljanju političnih interesov tudi na področju, kjer ti nimajo kaj iskati.

Če bi država kot lastnica STA (in RTVS) želela zagotoviti dolgoročno stabilnost poslovanja STA in pomagati drugim medijem, bi povečala proračunska sredstva za javno službo, drugim medijem pa pomagala z ukrepi fiskalne politike in rešitvami, ki jih vidimo v drugih državah. Na preizkušnji je torej ena temeljnih vrednot demokratične družbe – svoboda in avtonomija novinarskega poročanja, zato vas pozivamo, da zastavite svojo besedo in vpliv proti takšnim posegom v slovensko medijsko krajino.

Svet delavcev STA
Zastopstvo novinarjev STA
Sindikat novinarjev STA
Aktiv Društva novinarjev Slovenije
člani in članice uredniškega kolegija STA