Izjave letošnjih čuvajev

Tone Hočevar, prejemnik nagrade za življenjsko delo: “Nagrada mi pomeni veliko, saj gre za nagrado za življenjsko delo – za vse, kar sem kdaj v življenju počel, to sem pa počel 44 let – iz Pariza sem prvič poročal že leta 1966.”

Nagrajenec na področju novinarske fotografije fotoreporter Jaka Gasar: ‘”Ta nagrada je velika čast!!!”

“Ta nagrada mi pomeni ogromno, ker je nagrada kolegov in to je bistvo. Nekoč sem dejal, da sem novinarsko nagrado dobil, ko mi zaradi svojega pisanja niso več pustili v Rusijo. Ampak to nagrado mi je podelil režim, ki ne mara kritičnih novinarjev in svobode tiska. Prava nagrada je tista, ki ti jo podelijo kolegi,” je povedal Branko Soban, prejemnik nagrade za izjemni novinarski dosežek leta.

Jaša Lorenčič, debitant leta: “Ta nagrada je ogromna spodbuda, ogromna motivacija, čast – kot je večina sogovornikov rekla – ko ti dajo nagrado tvoji novinarski kolegi, ti stisnejo roko, zares dobiš občutek, da je to, kar delaš, cenjeno. Pomeni res življenjsko, neznatno motivacijo. To je res grom in strela.”

Debitant leta Anže Božič: “Priznanje ceha je vedno veliko vredno, sploh novinarskega, ki težko daje pohvale o kom drugem. Osebno pa je predvsem spodbuda, očitno je nekdo moje delo prepoznal za dobro, nadarjeno – torej spodbuda za naprej.”

Nagrajeni novinarji Večerove mariborske kronike: “Nagrada nam pomeni veliko, to je skupinska nagrada. Je neko priznanje za burno obdobje, ki smo ga preživeli, namreč biti novinar in urednik v mestu, ki ga šest let vodi najbolj koruptiven politik v državi, ni bilo preprosto. Ampak v bistvu je bilo naše delo zelo preprosto – bili smo le novinarji, zavezani javnemu interesu.”

Debitant leta Tomaž Modic: “Ta nagrada je velika čast in hkrati dokaz mladim novinarjem, kaj se da doseči s trdim delom in vztrajnostjo. Ponavljam, da upam, da se bo tudi v prihodnosti našel prostor za mlade v tiskanih medijih.”

Nagrajenka za izjemni novinarski dosežek leta Eugenija Carl na podelitvi ni bila prisotna.