Postani naš član 
Podari del dohodnine 
Prijavi napad Javni poziv predsedniku uprave Dnevnika
Spoštovani gospod Bojan Petan,
v novinarskih organizacijah protestiramo zoper nedopustno in pravno sporno ravnanje družbe Dnevnik z novinarko Tatjano Tanackovič. Novinarka, ki je opravljala tudi delo koprske dopisnice, je 9. julija letos prijavila mobing zoper odgovorno urednico Suzano Rankov. Zaradi nadaljevanja trpinčenja je od 7. avgusta dalje na bolniški. Do danes postopek ugotavljanja mobinga pri delodajalcu ni bil zaključen, družba Dnevnik pa je novinarki 26. septembra odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in sicer, ker je družba ukinila dopisništvo v Kopru.
Predhodno sta ukinitvi dopisništva nasprotovala tako Svet delavcev kot tudi Aktiv novinarjev Dnevnika. Svet delavcev je bil o nameri ukinitve dopisništva seznanjen 4. septembra. V zvezi z ukinitvijo dopisništva so 12. septembra na upravo naslovili tudi vprašanje ali nameravajo zato odpustiti tudi novinarko, kar bi bilo z delovnopravnega vidika lahko sporno. Zakon o delovnih razmerjih namreč prepoveduje ukrepe zoper žrtve trpinčenja.
V odgovoru, ki ga je Svet delavcev prejel 23. septembra, je uprava zatrdila, da je prejela novinarkino prijavo mobinga in da jo bo delodajalec obravnaval v skladu z zakonom in svojimi internimi pravili. Novinarka je večkrat izrazila željo za mirno rešitev spora, naletela le na ignoranco. Sicer pa je uprava seznanila Svet delavcev s svojimi sklepi podrobno šele 3. oktobra. Iz teh je razvidno, da je uprava sprejela odločitev o ukinitvi dopisništva v Kopru 10. septembra, izrecno zato pa posledično tudi o odpovedi pogodbe koprski dopisnici iz poslovnega razloga.
Dejstvo je, da je bila novinarka Tatjana Tanackovič edina iz dopisniških vrst, ki ji je uprava pogodbo odpovedala, saj je hkrati sprejela tudi sklep, da se spremeni organiziranost ostalih dopisništev tako, da ostali zaposleni dopisniki dela in naloge po pogodbi o zaposlitvi izvajajo na domu. Zakaj je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana prav novinarki, ki je prijavila mobing? Tudi formalno pravno se lahko vprašamo o korektnosti poslovnega razloga, saj je novinarka preko polovice svojih nalog opravljala izven delokroga dopisniškega delovnega mesta, ki ga sicer ni niti v sistemizacijskem aktu delodajalca. Čemu bi bila iz poslovnega razloga med novinarji, ki imajo sklenjene pogodbe za delovno mesto specializiranega novinarja, odpuščena ravno dotična novinarka?
Povsem isti vzorec spornega ravnanja z novinarji- najprej mobing urednikov, zatem bolniška in poizkus odpovedi delovnega razmerja v času bolniške- je bil v medijski družbi v razmeroma kratkem času uporabljen že drugič. Po našem prepričanju je namenjen izključno demonstraciji moči delodajalca, ki novinarje ustrahuje s premišljeno kombinacijo neformalnih pritiskov in izigravanjem delovnopravne zakonodaje.
Zato zahtevamo in pričakujemo, da bo uprava medijske družbe umaknila odpoved pogodbe o zaposlitvi novinarki Tatjani Tanackovič in izpeljala postopek preverjanja mobinga, ki ga je novinarka prijavila zoper nadrejene urednike. Zavedamo se namreč, da je od odpuščanja novinarjev iz domnevno poslovnih razlogov do preganjanja zaradi njihovega izražanja mnenj in stališč le majhen korak.
S spoštovanjem,
Iztok Jurančič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije
Matija Stepišnik, predsednik Društva novinarjev Slovenije
dopolnjeno 8. novembra 2013
Odziv odgovorne urednice Dnevnika Suzane Rankov
Odločno zavračam očitke, ki so se pojavili v zadnjih dneh, da naj bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi novinarki Tatjani Tanackovič povezana z njeno domnevno prijavo mobinga in njenim domnevnim nestrinjanjem z uredniško politiko Dnevnika. V redakciji Dnevnika novinarjev ne trpinčimo, nad njimi ne izvajamo nobenega nasilja in jih tudi ne ustrahujemo. Tatjana Tanackovič je odpoved pogodbe o zaposlitivi prejela zgolj in izključno iz poslovnih razlogov, ki so povezani z racionalizacijo poslovanja v zaostrenih tržnih razmerah in jih lahko pojasnjuje samo uprava Dnevnika.
Da gre v tem primeru za zlorabo instituta mobinga, med drugim kaže dejstvo, da prijave mobinga do danes – torej v štirih mesecih, od kar naj bi bila vložena – nisem prejela, čeprav naj bi se nanašala name kot odgovorno urednico Dnevnika in na posamezne urednike. V časopisni hiši Dnevnik imamo kot eni od prvih v Sloveniji celo pooblaščenko za pomoč in informiranje v primeru domnevnega mobinga, ki bi morala po internem pravilniku v 30-ih dneh od prijave poskušati doseči pomiritev med prijaviteljem in povzročiteljem. Vendar očitno prijava domnevnega mobinga sploh ni bila (dovolj) utemeljena, da bi lahko pooblačenka v zakonsko določenem roku opravila svoje delo in sprožila postopek preverjanja domnevnih pritiskov nadrejenih nad Tatjano Tanackovič.
Odločno zanikam tudi lažne informacije, ki sta jih brez kakršnega koli preverjanja nekritično “kupila” Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije, da naj bi v primeru Tatjane Tanackovič zavračali možnost za mirno reševanje domnevnih trenj. Novinarka namreč kljub jasnemu pozivu svojih očitkov o težavah, s katerimi naj bi se srečevala pri svojem delu, ni nikoli želela konkretizirati. Tudi na podlagi tega sklepam, da je poskušala samo zlorabiti inštitut mobinga zato, da se je izmikala svojim delovnim nalogam. Za omenjeno novinarko je namreč v zadnjem obdobju veljalo, da niti v enem mesecu ni uspela oddati povprečno zahtevnega članka, ki smo ji ga uredniki naročili, pri poročanju o aktualnih dogodkih na Obali so jo prehitevali vsi ostali mediji, pri svojem delu pa je bila tako nesamostojna, da je potrebovala pomoč urednikov pri iskanju kontaktov služb za odnose z javnostmi na spletnih straneh ministrstev. Zaradi tega in še drugih razlogov pred upravo tudi ni bilo mogoče ubraniti ohranitev dopisništva, ki že dlje časa ni produciralo niti podpovprečno število novinarskih prispevkov in ni uspelo pokrivati niti najbolj aktualnih dogodkov.
Prav tako zavračam informacijo DNS in SNS, da naj bi v redakciji Dnevnika prišlo še do enega podobnega primera. Primera, da bi nekdo prijavil mobing in dobil nato odpoved pogodbe o zaposlitvi, namreč ne beležimo, medtem ko sta DNS in novinarski sindikat na podlagi te neresnične informacije celo izpeljala sklep, da naj bi na Dnevniku ustrahovali novinarje s kombinacijo pritiskov in izigravanjem zakonodaje. Ravno nasprotno je res. Kot odgovorna urednica skupaj s kolegi vlagam velike napore v ohranitev delovnih mest v novinarskem kolektivu Dnevnika in ohranitev sodelovanja z zunanjimi avtorji, čeprav se tako kot ostale medijske hiše, med katerimi je za razliko od Dnevnika večina že odpuščala in zniževala plače, sooča z zaskrbljujočim s padcem prihodkov.
