Javni protest zaradi položaja honorarnih sodelavcev Dnevnika

Sindikat novinarjev Slovenije je nadzornemu svetu časnika Dnevnik zaradi nesprejemljivega ukrepanja v teku pogajanj za ureditev položaja honorarnih sodelavcev Dnevnika posredoval javni protest.

ZADEVA: Protest predsedniku nadzornega sveta

Spoštovani gospod Bojan Petan,

kot sindikalni zastopniki honorarnih sodelavcev Dnevnika se od začetka letošnjega marca  pogajamo z upravo družbe o trajnejši ureditvi položaja honorarnih sodelavcev, ki bi lahko na eni strani izboljšala upravljanje z novinarskimi kadrovskimi viri Dnevnika, na drugi pa odpravila vsaj del življenjske in socialne negotovosti novinarskih avtorjev, ki že več let sodelujejo z družbo. V pol leta smo z upravo komajda izmenjali poglede na stanje in uskladili  poslovnik, po katerem naj bi potekala pogajanja o dogovoru, ki bi v obojestransko korist uredil trenutno za družbo pravno zelo tvegana pogodbena razmerja, plačilo po opravljenem delu, karierno napredovanje in prehajanje v zaposlitveno razmerje, če za to obstajajo primerni pogoji.

V kolikor bi dobro voljo v omenjenih pol leta podkrepilo tudi nekaj več delovne vneme, bi po naši oceni lahko sporna vprašanja rešili v največ treh mesecih na šestih dobro pripravljenih pogajalskih srečanjih. Zato smo na zadnji seji 27. septembra predlagali še zadnjo vsebinsko dopolnitev poslovnika, da bi se pogajalci sestajali dvakrat mesečno, kar je uprava pozdravila. Sestanek je bil znova preložen, namesto tega pa smo bili seznanjeni z izvršenimi dejstvi, da uprava že dlje časa mesečno zmanjšuje kvoto honorarjev in izplačila honorarnim sodelavcem. Takšno ravnanje uprave za nas pomeni kršenje načel poštenega socialnega dialoga, zmanjševanje verodostojnosti pogajanj in ogroža tudi njihovo nadaljevanje.

Prepričani smo tudi, da finančni posegi, tudi na napačnem koncu in s pičlimi poslovnimi učinki, povzročajo družbi več škode od koristi, že v naslednjem letu pa bodo le še zaostrili probleme nevzdržne politike upravljanja z novinarskimi viri in medijskimi vsebinami družbe. Takšni posegi bodo namreč povečali natančno isto nepredvidljivost finančnega načrtovanja v okviru mesečnih kvot, ki je posledica problemov in tveganj, ki smo jih želeli urediti v pogajanjih, družbo medijskih vsebin pa zaradi par tisoč evrov mesečnih prihrankov izpostavil večjim tveganjem v segmentu, kjer prihodki rastejo.

Po poslovnih rezultatih zadnjih treh let upadajo prihodki družbe, a je vendarle iz poslovanja očitno, da naraščajo prihodki od prodaje časopisov, medtem ko se krčijo oglasni prihodki. Od leta 2008 do lani so oglasni prihodki upadli za 30 odstotkov, prihodki od prodaje proizvodov pa porasli za okoli 6 odstotkov. Medtem ko se tveganja prodaje oglasov občutno zmanjšujejo, uprava posega po omejevanju stroškov, ki lahko zaradi poslabšanja kakovosti in zmanjšanja raznovrstnosti medijskih vsebin ogrozi poslovni rezultat razmeroma rastočih prihodkov. V istem času se niti struktura zaposlovanja, ki se je v celoti sicer zmanjševalo, ni prilagodila prihodkovnim trendom. V zadnjih dveh letih je bilo namreč od skupaj 44 novih zaposlitev 10 v uredništvih, 27 v trženju. Zato nas lahko se toliko bolj preseneča kratkovidno stroškovno rezanje na segmetu, kjer strošek dela pomeni komaj 7 odstotkov prihodka ali rezanje plačila dela za honorarca, ki v  povprečju po naši anketni oceni predstavlja komaj 38 odstotka povprečnega stroška dela redno zaposlenega v družbi.

Ker nas uprava niti predhodno ni seznanjala z zniževanjem izplačil za honorarno delo, kaj šele povprašala za mnenje, hkrati pa tako nepredvidljivega in enostranskega ravnanja ne moremo legitimirati s korektnim partnerskim odnosom v socialnem dialogu, od uprave pričakujemo, da bo sporno in tvegano omejevanje honorarjev spremenila in da se bo vzdržala zmanjševanja honorarjev do sklenitve dogovora o urejanju položaja in kriterijih zaposlovanja honorarnih sodelavcev, ter pospešila pogajanja.

S spoštovanjem,

Iztok Jurančič, l.r.

Sindikat novinarjev Slovenije

V vednost:

Branko Pavlin, predsednik uprave

Marjan Božnik, član nadzornega sveta

Robert Krajnik, član nadzornega sveta

Klaus Schweighofer, član nadzornega sveta