Javno pismo – odpuščanja na Delu nezakonita

Predsedniku države, ministru za pravosodje, sodstvu republike Slovenije, medijem, Društvu novinarjev Slovenije, Sindikatu novinarjev Slovenije, Sindikatu novinarjev Dela, spoštovani vsi!

Kljub letargiji v državi, ki se kaže v nemočni sprijaznjenosti, da živimo v do drobovja skorumpirani državi, naj bo tole javno pismo glas nekoga, ki se s tem ni nikoli pomiril in se tudi ne bo.

Kot veste je novi lastnik Dela, Družba FMR, pred dvema letoma po prevzemu Dela, v nekaj mesecih množično odpustil več kot 40 zaposlenih, med njimi več deset novinarjev in rednih honorarnih sodelavcev. Razvrstili so nas po tednih in mesecih, da bi se izognili pravnim določilom, ki veljajo za množično odpuščanje, ter bili gluhi na apele, da izbirajo poljubno in brez kriterijev. Po čistki je delodajalec zaposlil nove, svoje ljudi.

Od takrat je minilo dve leti. Večina novinarjev se je z nekdanjim delodajalcem pogodila in odstopila od tožb, ker smo prejemali ocene, da bomo tožbe izgubili. Peščica pa še vedno vztraja na sodišču. Tej peščici je v četrtek, 25. 1. 2018, popoldan, povsem nenadoma preko odvetnikov, nekdanji delodajalec poslal predlog poravnave. Zahteva je bila, da odgovorimo v petek, 26. 1. do 10.00. Delodajalec, ki se dotlej ni hotel pogajati za dostojno odškodnino, temveč je ponujal mizerni drobiž, je v petek, 26. 1. 2018 nenadoma pristal na konkretno višje zneske, se nič pogajal, da bi jih zmanjšal, pogodbo pa je hotel podpisati takoj, že v ponedeljek na sodišču, z enim od nas tožnikov ob devetih in z drugim ob desetih. V igri naključja je imel odvetnik, ki obe osebi zastopa, ob tistih urah obravnavo, zato se nismo mogli srečati. Po dveh letih neprijetnih spopadov z nasprotno stranjo je postala naglica močno sumljiva.

V ponedeljek, 29. 1. 2018, se je izkazalo, zakaj. Tisti dan je prispela sodba višjega sodišča, PRVA V NIZU TOŽB DELOVIH NOVINARJEV, KATERO JE TOŽNICA NA VIŠJEM SODIŠČU DOBILA. To posledično pomeni spremembe v prid ostalim novinarjem, ki so v tožbah.  Višje sodišče je v sodbi namreč pritrdilo, da je šlo za množično odpuščanje. V sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča med drugim piše, da je Vrhovno sodišče »v sklepu opr. št. VIII Ips 282/2016 z dne 6. 6. 2017 zavzelo stališče, da se šteje, da je tožena stranka obšla zakonske določbe o odpovedi večjemu številu delavcev, če je ugotovila obstoj poslovnega razloga, nato pa v sklopu tega razloga podala odpovedi, ki jih je raztegnila na obdobje, daljše od 30 dni.« Višje sodišče je torej pritrdilo temu, kar trdimo novinarji, da je šlo za množično odpuščanje.  In če je šlo za množično odpuščanje, je bil način, na katerega smo bili odpuščeni brez kriterijev in povsem poljubno, nezakonit. Dalje tudi navedejo, da se je pritožbi tožnice ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Zaradi dogodkov minulih dni  zato na predsednika države, ministrstvo za pravosodje, sodišče, novinarje in javnosti naslavljam sledeča vprašanja:

1. Kako je lahko informacija o prvi v nizu razsodb, ki pritrjuje, da smo bili nekdanji novinarji Dela odpuščeni na nezakonit način, prišla do delodajalca prej, kot do tožnice, in je posledično ta v dneh, ki jih je pridobil, izkoristil prednost, ki jo je imel, namreč to, da je vedel, da je na višjem sodišču PRVIČ TOŽBO IZGUBIL, in se je zato hotel  (vsaj s tremi, kot nam je doslej znano) poravnati  in tožbe zaključiti?
2. Odškodnine, ki so bile te dni predmet poravnav v situaciji, ko še nihče od novinarjev NI VEDEL, DA JE EDEN OD NAS TOŽBO DOBIL (lastnik pa je to informacijo očitno imel), seveda mnogo manjše od tistih, ki bi jih lahko prejeli po sicer daljši in negotovi regularni poti!
3. Sodba na višjem sodišču je bila sklenjena 10. januarja 2018, nato so jo spisali in poslali na delovno sodišče prve stopnje, kjer so jo prejeli v četrtek, 25. 1. 2018.  Ta dan je bila od tam šele odpremljena po pošti. To je dan, ko je za odločitev višjega sodišča očitno zvedel tudi novi lastnik. Glede na odpreme pošte je informacija najverjetneje pricurljala do delodajalca iz delovnega sodišča prve stopnje.
4. Kdo je odgovoren, da prepreči takšno zlorabo in manipulacijo, kdo jo je dolžan raziskati in kakšne so sankcije?
5. Kako naj kot tožnica zaupam, da bo na sodišču prve stopnje sedaj, ko mu je poslana tožba iz višjega sodišča nazaj v ponovno obravnavo, zagotovljeno pravično sojenje, če do delodajalca očitno ravno od tam curljajo informacije, zaradi katerih ukrepa, do toženih pa po regularni poti pridejo kasneje, in so zato zavedeni, zlorabljeni in zmanipulirani?
6. Kako naj od tu dalje sploh še verjamemo v pravično sojenje?
7. In če so LOVKE NA SODIŠČIH RAZPREDENE TAKO MOČNO V PRID DELODAJALCEM, kako naj zaupamo, da bodo odškodnine za nezakonite odpovedi pravične in ne le simbolen drobiž, s katerim je pravici samo formalno zadoščeno, delodajalec pa tega drobiža v svojem velikem žepu niti občuti ne!

Upam in želim, da bodo pristojni zadevo razčistili.

Za podporo pri raziskavi prosim tudi kolege novinarje.

Maja Megla, nekdanja novinarka Dela