Zakonitost množičnih odpovedi novinarjem Dela bo sodišče ponovno presojalo

Stališče

Zakonitost množičnih odpovedi novinarjem Dela bo sodišče ponovno presojalo

Foto: Benjamin Kovač, Žurnal24

Novinarske organizacije sporočamo, da so bila naša opozorila o nezakonitih odpuščanjih novinarjev na Delu upravičena. Konec letošnjega januarja je namreč nekdanja novinarka Dela Maja Megla prejela sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki razveljavlja sodbo prvostopenjskega sodišča (to je lanskega julija presodilo, da medijska družba ni bila dolžna sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev). Višje sodišče je v obrazložitvi navedlo, da bi družba Delo namreč morala izdelati program razreševanja presežnih delavcev, saj je novinarski sindikat konec leta 2015 prejel namero delodajalca, da bo v prvi polovici leta 2016  odpustil 36 zaposlenih iz poslovnih razlogov. Višje sodišče je sodbo vrnilo v ponovno presojo na sodišče prve stopnje, ker je to prezrlo pomembne dokaze.

V nizu tožb novinarjev Dela, ki jim je medijska družba odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, sklep Višjega sodišča pomeni preobrat v sodni praksi, ki sledi sodbam Sodišča EU, prvič pa jo je uveljavilo Vrhovno sodišče RS že lanskega junija v primeru odpuščene uslužbenke Pošte Slovenije. Novinarski sindikati smo ob vsaki odpovedi upravo družbe Delo opozarjali na pravna tveganja in kršenje uzakonjenih pravil kolektivnega odpuščanja. Dobrodošla sprememba sodne prakse za mnoge odpuščene novinarje Dela žal prihaja prepozno. Od junija 2015 do začetka leta 2017 jih je bilo odpuščenih preko štirideset, mnogi, ki so tožili, so se doslej tudi sodno poravnali. Družba Delo je sicer nezakonito kadrovsko prestrukturiranje na svoj način že opravila, število uredništev so občutno zmanjšali in jih od leta 2016 dalje združevali (nazadnje so združili notranje politično redakcijo z gospodarsko, ukinili prilogo Ozadja …), z vsem tem pa so Delove edicije prikrajšane za raznolikost in mnoge medijske vsebine.

Lastnik Dela, FMR, je skratka poskrbel za vitka uredništva, ki jih je zapustilo tudi trideset sodelavcev v prikritih delovnih razmerjih, novinarji pa pod pritiski odhajajo še danes.  Kljub temu, da samostojno in neodvisno delo novinarjev in uredništev zagotavlja ustanovni akt družbe, lastnik kot eno njihovih temeljnih vrednot javno in odkrito deklarira lojalnost novinarjev družbi Delo. Novinarske organizacije opozarjamo, da je kadrovsko politiko kolektivnega odpuščanja izvajal vršilec dolžnosti odgovornega urednika, ki ni bil imenovan po predhodnem mnenju uredništva. Tudi vršilca dolžnosti odgovornega urednika, ki zdaj skrbi za politiko lojalnosti lastniku, je uprava v lanskem decembru imenovala v nasprotju z določbami medijskega zakona in lastnega ustanovnega akta, ki jo zavezujejo zahtevati predhodno mnenje uredništva.

Poudarjamo, da Delo še vedno zavzema osrednje mesto v slovenskem medijskem prostoru. Nižanje standardov v uredništvih Dela ima zato dolgoročno uničujoče posledice v celotnem medijskem prostoru. Odgovornost lastnikov Dela je zato toliko večja. Pozivamo jih, naj takoj prekinejo s praksami, ki so škodljive za medij, novinarje in slovensko javnost.

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Dela

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije


Izjava IO Aktiva novinarjev Dela

Novinarske organizacije so se danes odzvale na odločitev sodišča, da je šlo na Delu za množična odpuščanja. V IO Aktiva novinarjev Dela želimo izpostaviti, da je tudi Aktiv novinarjev Dela v času odpuščanj ves čas opozarjal, da postopki potekajo na sporen in nepregleden način in da krčenje novinarskih vrst pomeni tudi siromašenje Delovih vsebin.

Ob tej priložnosti ponovno opozarjamo, da ima Delo že od februarja 2016 le vršilca dolžnosti odgovornega urednika, ki ni bil imenovan po predhodni pridobitvi mnenja uredništva. Zato upravo pozivamo, da čim prej imenuje odgovornega urednika Dela s polnim mandatom in v skladu z zakonom o medijih pridobi tudi mnenje Delovega uredništva.

Ob tem izpostavljamo, da novinarji nismo dolžni biti lojalni le Delu, ampak tudi javnosti in novinarskim standardom. Delo še vedno velja za osrednji slovenski medij, zato je ohranjanje najvišjih profesionalnih standardov ključno ne le za Delo, ampak za celoten medijski prostor.