Linda, ne tako tiha priča

Pred vhodom v dvorano, kjer bo potekalo glavno festivalsko dogajanje, telefonira ženska z vijoličnimi lasmi. Tako žalosten pogled ima, da stopimo do nje in povprašamo, kaj jo teži. Zaskrbljena je, pravi. Zaskrbljena zaradi stanja v slovenskih medijih. Zato je prišla na Naprej/Forward, da bo tam, ko se bodo iskale rešitve in dobre medijske prakse.

Linda opazuje okolje in se nanj odziva. S črkami, ne s kričanjem. Je tihi opomnik, da tudi novinarje nekdo nadzoruje. Kot predstavnica zaineteresirane javnosti bo ves čas komentirala dogajanje. Žugala bo s prstom in opozarjala na dolžnosti, ki jih imamo novinarji do bralcev. Med prsti vrti telefonsko žico in nostalgično vzdihuje za časi, ko je delo medijev in novinarjev bilo lažje. Ko boj za preživetje na trgu še ni bil tako hud.

Na začetku prvega festivalskega dne nas zanima, kaj meni o slovenski medijski sceni. Če bi lahko, bi najverjetneje skomignila z rameni, tako pa samo svetleče zabliska z rdečimi črkami: »Ne vem, hudo je.« Priznava, da je skeptična, vendar obljublja, da se bo pustila presenetiti.