Mediji poskrbite za svojo prekerno delovno silo

Društvo novinarjev Slovenije poziva uprave medijskih hiš, da bremena povišanja prispevkov za socialno varnost na avtorske pogodbe ne preložijo na neto izplačila novinarjev. Honorarje novinarjev, ki niso zavarovani na kakšni drugi osnovi (zaposleni, samozaposleni, upokojeni), je po lanskih 8,85 odstotkih od bruto dohodka za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) letos obremenilo še za dodatnih 15,5 odstotkov prispevka za PIZ in 6,36 odstotka za zdravstveno zavarovanje. Vse prispevke je dolžan odvesti naročnik pri izplačilu honorarja, vendar pa se je po naših podatkih večina medijev odločila, da bo s prispevki obremenila neto izplačilo novinarjev in ne ustrezno povečala bruto dohodka.

Zavedamo se težke finančne situacije, v kateri so slovenski mediji, vendar pa je ob tem treba povedati, da mediji stroške dela že nekaj let znižujejo predvsem na samozaposlenih in honorarnih novinarjih. Uprave uredništvom vztrajno znižujejo proračune za zunanje sodelavce, posledično se je njihovo število občutno znižalo, znižali so se honorarji, povečala se je delovna obremenitev. V letih konjukture so medijske hiše stroške dela zniževale tako, da niso zaposlovale in so namesto tega zlorabljale nizko obdavčene avtorske pogodbe. V krizi, ko se je država pokojninsko in zdravstevno blagajno odločila napolniti tudi s prispevki od avtorskih pogodb, pa so celotno breme tega povišanja preložile na novinarje.

Novinar je v odnosu do naročnika oziroma delodajalca v podrejenem položaju, zato so novinarji v vseh teh letih morali sprejemati takšen status, kot so jim ga vsiljevale medijske hiše. Večina novinarjev je v status samozaposlenega ali honorarca prisiljena. Gre za skupinao, ki v največji meri prevzema bremena krize, ob tem pa tudi vse dodatne obremenitve, ki jim jih v obliki povišanja davkov in prispevkov nalaga država. Po ocenah Društva novinarjev Slovenije gre za vsaj 300 novinarjev, ki z mediji redno sodelujejo, vendar zaradi mizernih honorarjev, ne zaslužijo dovolj, da bi si plačali najnižje prispevke, ki za samozaposlenega znašajo okoli 300 evrov, zato nimajo statusa. Po podražitvi avtorskih pogodb pa se je neto dohodek številnih znižal do te mere, da ne morejo več preživeti. Tudi število samozaposlenih novinarjem je s 393 leta 2010 padlo na 250; od tega ima skoraj polovica letne dohodke nižje od 5000 evrov, povprečni letni dohodek samostojnih novinarjev v letu 2011 pa je znašal 12.800 evrov bruto. Polovica vseh samostojnih novinarjev si ne plačuje prispevkov za socialno varnost.

Argument države za dvig davkov in prispevkov je, da je nizka obdavčitev avtorskih pogodb predstavljala “dumping” na trgu dela. S tem se lahko strinjamo, vendar pa po drugi strani ugotavljamo, da je največ od tega “dumpinga” imela medijska industrija, ki je na avtorskih pogodbah vzdrževala veliko število slabo plačanih novinarjev. Ko se davki in prispevki na te pogodbe zvišujejo, pa mediji za te iste novinarje, na plečih katerih so v preteklosti veliko zaslužili, niso pripravljeni prevzeti vsaj del bremena povišanja prispevkov.

Od uprav medijskih hiš pričakujemo, da bodo prevzele odgovornost za svojo prekerno delovno silo in ji zagotovile plačilo prispevkov za socialno varnost – ne glede na obliko pogodbenega razmerja, na podlagi katerega s posameznim novinarjem sodelujejo.