Medijska bera – predstavitev domačih medijskih vsebin in projektov, ki so letos izstopali

Petra Lesjak Tušek, novinarka in urednica regij pri Večeru ter Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera

Facebook skupina Moj Maribor je namenjena predvsem Mariborčanom, pa tudi drugim, ki jim za mesto in njegovo prihodnost ni vseeno.

Zadnja leta so prinesla potrditev tega, kar so v “dinozavru medijske industrije” – časopisni panogi – že vsi vedeli: prehoda občinstva na nove načine sprejemanja medijskih vsebin ni več mogoče ustaviti. To ni lokalen ali nacionalen, temveč globalen fenomen, je poudaril odgovorni urednik večera Matija Stepišnik.

Na Večeru zato iščejo nove kanale, prek katerih pridejo do bralcev. Prostor pod (digitalnim) soncem je treba najti.

“Časopisni mediji so izgubili stik z bralci, s Facebook skupino Moj Maribor pa smo ga dobili nazaj,” je razložil Stepišnik in dodal, da se je z omenjeno Facebook skupino Večer znova vzpostavil kot skupnostni medij, ki odpira za domačine pomembne teme in izpostavlja  najpomembnejše probleme. Tako generira najširšo možno javno razpravo.

Koroški portal Večer Koroška je začel delovati lani in kljub temu, da je ozko usmerjen, poleg bralcev s Koroške nagovarja tudi tiste iz Podravske, Pomurske in Osrednjeslovenske regije.

“Ne glede na to, da ima portal omejen doseg, se mi zdi ključno, da poleg strogo lokalnih tem izpostavljamo tudi širše teme in jih povezujemo z globalnimi problemi,” je povedala novinarka Lesjak Tušek.

Včasih se pri spodbujanju razprav znajdejo na spolzkih tleh, ko naletijo na lokal patriotizme, kjer je močan čustven naboj. Takrat je pomembno, da se v duhu verodostojnosti in novinarske objektivnosti spodbuja razprava na temelju dejstev, ne pa čustev.

Senja Pollak – Embeddia

Senja Pollak z Instituta Jožef Stefan je projekt predstavila z bolj znanstvenega vidika. Embeddia je trileten projekt, vreden tri milijone evrov in je stekel januarja lani v okviru razpisa Obzorja 2020. Projekt se ukvarja z medjezikovnimi vektorskimi vložitvami za manj zastopane jezike v evropskih medijih.

Kaj to pomeni?

Ciljne aplikacije za pomoč pri novinarskem delu so orodja za kategorizacijo novic, avtomatsko prepoznavanje ključnih besed, prepoznavanje imen ljudi in organizacij, analizo  komentarjev in prepoznavanje sovražnega govora.

Ljudje se med seboj sporazumevamo v številnih jezikih. Med njimi so nekateri tudi zelo majhni. Tem zaradi jezikovne ovire tovrstna orodja niso na voljo.

Z vidika umetne inteligence in strojnega učenja je z uporabo globokih nevronskih mrež (deep learninga) prišlo do ogromnega napredka. “Če to združimo z medjezikovnimi vektorskimi vložitvami lahko manjšim jezikom, kot je slovenščina, omogočimo  uporabo orodij, namenjenih za velike svetovne jezike,” pravi Senja Pollak.

Adrijan Bakič, Televizija Slovenija

Mednarodna obzorja in Dosje sta projekta, ki se kljub težavnim razmeram v našem medijskem prostoru ohranjata. Televizija Slovenija je edina, ki sistematično ohranja žanr dokumentarnih oddaj.

Prva Mednarodna obzorja so se predvajala že leta 1976. Prikazujejo družbene in politične procese v svetu in kontekstualizirajo novice, ki jih dnevno spremljajo.

Dosje pa se osredotoča na ključne gospodarske, politične in družbene procese ter fenomene v Sloveniji, na slovenski televiziji pa se je ta oddaja pojavila po osamosvojitvi.

“Za razliko od tujih produkcij pri nas ekipo za snemanje dokumentarne oddaje sestavljata dve ali tri osebe. Novinar, snemalec in včasih režiser. Ker dokumentarno oddajo posnamejo v zgolj desetih dneh, je predpriprava ključna,” je povedal Bakič in dodal: “Vizualna priprava je zelo pomembna, zato si jaz vedno želim režiserja. Drugače razmišlja in z drugimi očmi vidi kadre, medtem ko se sam poglabljam večinoma v vsebino.”