Medijski sklad: nestrokovne odločitve in predvidljiva zloraba kriterijev

Ministrstvo za kulturo je danes objavilo rezultate medijskega razpisa za leto 2021. V društvu novinarjev smo z zaskrbljenostjo spremljali informacije medijev, ki so že v preteklem tednu javno sporočali, da na razpisu niso bili uspešni, med njimi dnevniki, tako nacionalni kot regionalni, z izjemo Večera in Primorskih novic, ter preiskovalni portali Pod črto, Necenzurirano in Oštro. Brez javnih sredstev so v celoti ostali nekateri programi posebnega pomena, med njimi Radio Študent, Radio Triglav, Radio Kranj in Koroški radio Slovenj Gradec.

Da bi lahko podali pošteno in celovito oceno javnega financiranja medijskih vsebin, smo v društvu počakali na objavo celotnega seznama. Po pregledu dobitnikov subvencij iz razpisnega sklopa A, ki je namenjen tiskanim medijem, radijskim in televizijskim programom ter elektronskim publikacijam, lahko ocenimo, da so očitki, ki so se o pristranskosti in vprašljivi strokovnosti odločitev komisije pojavljali v javnosti, popolnoma upravičeni. Iz javno objavljenih ocen zavrnjenih projektov smo lahko razbrali, da je komisija pri merilu za politično uravnoteženost arbitrarno ocenjevala slovenske medije kot neuravnotežene in jim dodeljevala nizko število točk oziroma so ostali brez točk.

Medtem pa so bili dobro ocenjeni projekti, kot so časnik.si, spletni magazin konzervativne, katoliške in klasično liberalne usmeritve, verski list Prijatelj, revija Vzgoja Društva katoliških pedagogov Slovenije, revija Družina, spletni portal Slovenec, ki je nastal po zgledu politično katoliškega gibanja, spletna revija KDO katoliškega intelektualca Andreja Lokarja, ki je izjavil: »Dejstvo, da nekateri novinarji doživljajo pritiske kot grožnjo, pomeni, da niso navajeni na normalno funkcioniranje javne sfere.« Subvencijo države so prejeli tudi Nova obzorja d.o.o., Nova24TV, Planet TV, Siol.net, Zavod Iskreni in oddaja Faktor. Če je torej komisija strogo merila politično uravnoteženost medijskih vsebin, se sama tega kriterija ni držala.

Društvo novinarjev ne nasprotuje financiranju različnih svetovnonazorskih in tudi nišnih vsebin, saj je to namen sklada, ki naj bi povečeval pluralnost medijskih vsebin, vendar pa problematizira financiranje tolikšnega števila izdajateljev, ki so jih bodisi ustanovili člani SDS, imajo madžarsko lastništvo oziroma so svetovnonazorsko blizu katoliški cerkvi, ob tem, da so brez financiranja ostali ključni osrednji nacionalni in regionalni mediji ter neodvisni portali. Številni od medijev, katerih vsebine bo država financirala, so skrajno problematični s stališča spoštovanja profesionalnih in etičnih standardov v novinarstvu, kar pa po mnenju ministrstva očitno ni pomemben kriterij.

Če je izbor projektov in izdajateljev v sklopu A sicer škandalozen in nestrokoven, ampak glede na sestavo komisije predvidljiv in pričakovan, pa je toliko bolj nepričakovana odločitev komisije, da ne financira vseh programov posebnega pomena. V razpisnem sklopu B, ki je namenjen lokalnim in regionalnim ter študentskim programom posebnega pomena, so namreč vse komisije doslej sredstva razdelile med vse prispele projekte, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Programi posebnega pomena morajo namreč po zakonu o medijih izpolnjevati posebne programske pogoje, ki jih na trgu omejujejo, zato gre za neko obliko javnih medijev, ki jim je država za zagotavljanje lokalne informacije dolžna nuditi finančno podporo.

Odločitev, da nekatere radijske postaje posebnega pomena niso dobile sredstev, je nerazumljiva, še posebej s stališča, da so bile s podobnimi projekti v preteklih letih uspešne. To znova kaže na arbitrarno odločanje komisije, ki je iz strokovno neutemeljenih razlogov prekinila dolgoletno prakso in zavrnila njihovo financiranje. Ker so deleži financiranja v razpisnem sklopu B večji, bodo izpadle radijske postaje ostale brez velikega dela svojih prihodkov, kar zanje pomeni krčenje in komercializacijo programa ter izgubo delovnih mest. V društvu novinarjev smo ob zadnjem predlogu sprememb zakona o medijih predlagali, da bi postalo financiranje medijev posebnega pomena na podlagi merljivih kriterijev avtomatično in ne več podvrženo letnemu odločanju arbitrarnih komisij. V zadnji evalvaciji medijskega razpisa iz leta 2017 so ocenjevalci ugotovili, da se projekti razpisnega sklopa B iz leta v leto ponavljajo, niso inovativni in da gre za dejansko financiranje rednih vsebin teh medijev. Vsakoletno prijavljanje in ocenjevanje projektov, ki ne ponuja finančne stabilnosti in možnosti razvoja medijev posebnega pomena, je nesmiselno. Privede pa lahko v situacijo, ki smo ji priča letos.

V društvu novinarjev smo bili skrajno kritični do rešitev novele zakona o medijih, ki je leta 2006 na predlog ministrstva, ki ga je vodil Vasko Simoniti, uzakonila sporne kriterije za podeljevanje medijskih subvencij. Zloraba kriterijev, ki smo jo napovedovali, se je letos uresničila v vsej svoji problematičnosti. K odgovornosti za nastalo situacijo pa ne kličemo le trenutne komisije in vladajoče politične nomenklature, ampak tudi vse vlade ter ministrice in ministre za kulturo od leta 2006, ki kljub vztrajnemu opozarjanju, da je potrebno medijsko zakonodajo spremeniti, tega niso storili. Po odrekanju kakršne koli pomoči medijskemu sektorju zaradi posledic epidemije, predlogih medijske zakonodaje, ki so zaradi odločnega nasprotovanja stroke in javnosti sicer ostali neuresničeni, izčrpavanju STA, prodaji medijev pravim lastnikom, napadih na novinarje na vseh nivojih, je vladajoča koalicija za obračun z mediji zlorabila še medijski razpis.