Nina Zagoričnik, nagrajenka za življenjsko delo

»Ko sem prišla na Val, so me vprašali: Ti bi kulturo delala? Potem moraš pa na kulturno redakcijo. Nikoli ne bom pozabila tega stavka,« se Nina Zagoričnik spominja svojih radijskih in sploh novinarskih začetkov na Valu 202.

Sedaj vztraja že 36. leto in zadržalo jo je le to, da je ves ta čas lahko delala izključno kulturne teme. Nikoli si namreč ni mislila, da bo pristala v novinarstvu. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka in anglistka, po strasti filmofilka, po kilometrini pa novinarka, radijka in Valovka. Kot pravi sama, pa je v prvi vrsti le Nina. Odštekana, srčna, zgovorna, čutna, neuničljiva – pa pravijo njeni sodelavci.

Po tolikih letih je postala nepogrešljiv del radijske ekipe. Posnela je več kot 800 intervjujev z različnih področij, pred njenim mikrofonom so se znašli svetovno priznani igralci, režiserji, umetniki, od Daniel Day Lewisada do Danisa Tanovića. Uvedla je 11 novih oddaj in otvorila nočni program Vala 202, kjer je imela debele štiri ure dolg kulturni program, hkrati pa je vzgojila kar nekaj generacij mlajših kolegov.

Kot pravi, je iz časov, ko so bila mentorstva bolj uradna in so »vajenci« pri mentorju opravljali neke vrste izpit. Danes je drugače. »Mladi so kar vrženi v delo in potem sprašujejo, jaz pa odgovarjam. Pa tudi obratno, sprašujem jaz in odgovarjajo oni. Mentorstvo je obojestransko in ravno ta dinamika mi je najbolj všeč.« Veliko se je spremenilo, pravi, da je v kulturi nastala prava hiperprodukcija. Pred tridesetimi leti je vso kulturo pokrivala sama, sedaj pa si dogodke razdelijo, saj je kultura del vseh oddaj in ne več le ene. »Danes je kultura vse. Je vse, kar nas obdaja!«

Prepričana je, da mora dober kulturni novinar spremljati celotno dogajanje, zato se trudi, da ne gre nič mimo nje, še zlasti na področju gledališča, arhitekture in seveda filma. Je na vseh gledaliških premierah, ljubezen do arhitekture ji je, kot pravi, »prirojena«, filmski festival v Cannesu pa obiskuje neprekinjenoe 26 let. Tam na dan pogleda sedem filmov, se povsem prepusti in sprosti.»Življenja brez filma si sploh ne znam predstavljati. Je kot plazma med biti tisto, kar gledam, in tisto, kar doživljam. Kot sanje, ki so vse bolj resnične, saj je črta med dokumentarnim in fikcijo vedno tanjša.«

Tudi v prostem času veliko gleda, bere in obiskuje kulturne prireditve, zato prostega časa in službe ne ločuje: »Ne ločim valovske in nevalovske nedelje. Resen oddih je le takrat, ko se iztrgam iz okolja in kam odpotujem.« Zaradi tega ni deloholik, ampak je njeno delo le njen način življenja, zato tudi večkrat brez težav ostane na radiu tudi pozno v noč. Tako je tudi ob četrtkih, ko je že dobrih 20 let na sporedu njena legendarna pogovorna oddaja Proti etru spet ta dež, v kateri gosti tako tuje kot slovenske ustvarjalce.

Sprva jo je želela poimenovati Proti etru spet ta jazz, vendar se takratna urednica glasbenih oddaj s tem ni strinjala, zato je razočarana nad uredniško odločitvijo ob pogledu čez okno komentirala še vreme »oh, spet ta dež« in tako je nastalo ime oddaje. Odkar oddaja obstaja, je zaradi njene bolezni izpadla le dvakrat, sicer pa še nekajkrat zaradi športa in Evrovizije. Tudi če je dlje časa odsotna, oddajo posname vnaprej. Vodenja še ni nikoli predala drugemu. »Ne predstavljam si, da bi me kdo zamenjal. Je neke vrste spoznavanje človeka, razkrivanje, psihoanaliza … Včasih, ko človek odide, se njegove misli lahko vlečejo za menoj kot kak dober film! Moj prvi gost je bil Slavoj Žižek. Bil je poskusni gost, po katerem sem se odločila, ali bom imela to oddajo ali ne. In je bil odličen!«

Takrat je bila celotna oddaja sestavljena izključno iz Proustovega vprašalnika, ki se je danes ohranil le na koncu. Sedaj je v ospredju oddaje nek dogodek, premiera, izid knjige ali kaj podobnega, vprašalnik pa ostaja le kot pika na i, sklepni del, ki včasih razkrije kaj presenetljivega, saj se dotika zelo osebnih vprašanj. Tudi zato vsakega gosta vpraša, če želi sodelovati v vprašalniku: »Boste odgovarjali?« »No, pa bom,« je tudi Nina privolila v sklepni del pogovora v njenem slogu, le da je tokrat ona tista, ki odgovarja.