Nova medijska zakonodaja brez javne razprave

V Društvu novinarjev Slovenije smo ogorčeni nad kratkim rokom, ki ga je ministrstvo za kulturo namenilo za javno razpravo o paketu sprememb treh medijskih zakonov. Predlagane spremembe niso majhne ali nepomembne, ampak korenito posegajo v upravljanje in financiranje obeh javnih medijev. S spremembo zakona o STA vlada prevzema nadzor nad imenovanjem ključnih ljudi agencije in s tem odpira vrata političnemu vplivanju na uredniško politiko medija. Zakon o RTV Slovenija pa financiranje javnega interesa v zasebnih medijih iz proračuna prek dela RTV prispevka prenaša neposredno na državljane. Ministrstvo s tem predlaga finančno destabilizacijo javnega medija, kar bo neposredno vplivalo na produkcijo vsebin, odpuščanje novinarjev in ostalih programskih delavcev ter posledično nižanje kakovosti storitev, ki jih RTV Slovenija nudi državljanom.

Spremembe novele zakona o medijih, ki naj bi sicer izhajala iz že pripravljenega predloga prejšnje ekipe ministrstva, prav tako bistveno spreminjajo rešitve prvotnega besedila in tudi smer medijske politike, ki je narekovala njegovo oblikovanje. Če je ministrstvo z originalnim besedilom želelo nasloviti najbolj očitne anomalije na medijskem trgu, kot so občinski mediji, mediji v solastništvu političnih strank, zastarel koncept podeljevanja subvencij medijev, neučinkovito regulacijo preprečevanja koncentracije, spodbujanje nestrpnosti, kot tudi odsotnost vzpodbud za preiskovalno novinarstvo, novinarsko etiko, kakovostno novinarstvo, ohranjanje novinarskih delovnih mest, varovanje spoštovanja človekovega dostojanstva, so prav to teme, pri katerih je ministrstvo v novem predlogu šlo v drugo smer ali pa rešitve iz besedila v celoti izpustilo.

Predlagane spremembe kažejo na željo vladajoče stranke po prevzemu nadzora nad javnimi mediji ter z različnimi vzpodbudami, med drugim tudi s predlogom ustanovitve sklada za financiranje slovenske televizijske produkcije, po podpori specifičnih medijev brez strokovne utemeljitve. Vse podpore za medije se iz državnega proračuna prelagajo direktno na državljane. Ali prek RTV prispevka ali pa prek prispevka operaterjev, ki ga bodo ti najverjetneje prenesli na svoje končne naročnike, torej državljane.

Država se tako razbremenjuje finančne odgovornosti za financiranje medijskih vsebin v javnem interesu, ohranja ali povečuje pa nadzor nad medijsko produkcijo. V odsotnosti medijske strategije in jasne medijske politike, ki je ni bila sposobna oblikovati nobena od preteklih vlad, lahko vidimo, da se trenutno medijska zakonodaja spreminja v popolni odsotnosti dialoga in sodelovanja z deležniki na medijskem trgu in z očitno agendo vladajoče stranke.

V društvu novinarjev bomo podrobnejšo vsebinsko analizo predlaganih sprememb pripravili v prihodnjih dneh. Ministrstvo pa že v tem prvem odzivu pozivamo, da v skladu z demokratičnimi načelim omogoči široko javno razpravo o predlaganih rešitvah.