Nova sodba o novinarski kolektivni pogodbi: Ta je neveljavna od maja 2009

Ljubljana, 28. februarja (STA) – Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v kolektivnem sporu med Medijsko zbornico pri GZS in Sindikatom novinarjev Slovenije odločilo, da kolektivna pogodba za poklicne novinarje ne velja več, a šele od 6. maja 2009, in ne od 1. septembra 1998, kot je navajala zbornica, je razvidno iz sodbe, ki jo je pridobila STA.

Medijska zbornica, takrat še Združenje za tisk in medije, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je skupaj z Združenjem radijskih postaj ter Radiotelevizije Slovenija (RTVS) leta 1991 podpisalo kolektivno pogodbo za poklicne novinarje.

Leta 1996 je združenje podalo predlog za revizijo kolektivne pogodbe, a ker do sprememb ni prišlo, je s 1. septembrom 1998 izstopilo iz kroga podpisnikov. O tem so z dopisom obvestili sindikat, vse časopisne in medijske hiše in register, ki ga upravlja ministrstvo za delo. Sindikat novinarjev Slovenije pa vseskozi vztraja, da omenjena kolektivna pogodba ne pozna izstopa iz podpisništva, zato ravnanje združenja ne more imeti pravnih posledic na veljavnost kolektivne pogodbe.

Tako je medijska zbornica sprožila sodni spor, o katerem so sodišča že večkrat odločala. Nazadnje je lani poleti sodišče pritrdilo medijski zbornici, a je nato sindikat uspel s pritožbo na višjem delovnem in socialnem sodišču, ki je oktobra zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z napotilom, naj dokazno oceni dejstvo, da odpoved kolektivne pogodbe ni bila objavljena v uradnem listu, hkrati pa naj ugotovi, ali je kolektivna pogodba prenehala veljati zaradi določb zakonov o gospodarski zbornici in o kolektivnih pogodbah.

Zakon o gospodarskih zbornicah je leta 2006 namreč ukinil obvezno članstvo v gospodarski zbornici, zakon o kolektivnih pogodbah pa je določil, da kolektivne pogodbe, katerih sklenitelji na strani delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim članstvom, prenehajo veljati z iztekom triletnega prehodnega obdobja, torej s 6. majem 2009.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je torej sledilo omenjenim napotkom in v sodbi, ki jo strankam vročajo te dni, ugotovilo, da Medijska zbornica oz. njen predhodnik ni veljavno odstopila od kolektivne pogodbe z dopisom aprila 1998, saj ta ni bil objavljen v uradnem listu. Tako kolektivna pogodba septembra 1998 ni prenehala veljati za takratne podpisnike pogodbe.

Je pa kolektivna pogodba prenehala veljati za vse po preteku triletnega prehodnega obdobja po zakonu o kolektivnih pogodbah iz leta 2006, torej 6. maja 2009.

Sodišče pa ob tem ugotavlja, da omenjena kolektivna pogodba kljub vsemu navedenemu še vedno velja za RTVS, saj je ta leta 2008 podpisala prvi, leta 2014 pa še drugi aneks h kolektivni pogodbi, kar kaže na to, da se kolektivna pogodba dejansko uporablja in izvaja kot podjetniška kolektivna pogodba.

Kolektivna pogodba za poklicne novinarje je imela v času sklenitve veljavo za vso državo, krog podpisnikov na delodajalski strani pa se je nenehno ožil zaradi izstopov iz medijske zbornice. Večer, Delo in Primorske novice, so iz Medijske zbornice izstopili septembra 2015.

Sodišče je sicer s sodbo naložilo obema stranema plačilo vsaka svojih sodnih stroškov, saj je za čas od septembra 1998 do maja 2009 pritrdilo sindikatu, za čas po tem pa medijski zbornici.

Na Sindikatu novinarjev Slovenije sodbe še niso prejeli, ne zavračajo pa možnosti vnovične pritožbe, če bodo ugotovili, da je v nasprotju z njihovimi stališči.