Novinarsko besedilo mora biti razumljivo

Novinarski festival Naprej/Forward smo v sredo začeli z delavnico Al’ prav se piše Lampičeva ali Lampič? Tam torej, kjer se prične tudi novinarstvo – pri jeziku, je uvodoma dejala predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.

Udeleženci so pod vodstvom lektorja, urednika in predavatelja o jeziku Marka Janše spoznavali, kakšna je v praksi raba spolno občutljivega jezika. Med novinarji in novinarkami je še zlasti občutljivo pregibanje ženskega priimka. Kočljiva je tudi hkratna raba moških in ženskih oblik, predvsem pri samostalnikih, ki izkazuje enakopravnost, obenem pa bremeni novinarska besedila, v katerih sta bistveni jasnost in jedrnatost. Janša je udeležencem na primeru izkušenj s Slovenske tiskovne agencije predstavil, kako se Smernice za spolno občutljivo rabo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve obnesejo v praksi. Kako je torej pravilno – Lampičeva ali Lampič?

V slovenščini se ženski samostalniki nanašajo predvsem na ženski spol, moški pa imajo širšo uporabnost – občinstvom je moški spol kot generični spol samoumeven. Smernice za spolno občutljivo rabo so nastale z željo po enakovrednem jeziku, saj so tudi pisci postali bolj občutljivi glede enakovrednosti pri pisanju. Spolno občutljiva raba predstavlja načine, kako se izražati ne le v moški obliki, temveč v obeh. Pisci in govorci lahko s celimi besedami napišejo ali povedo ženske in moške samostalnike ter glagolske oblike, lahko uporabijo poševnice ali pa se dvojnosti izognejo z množino ali spolno nezaznamovanimi poimenovanji. Spol lahko izrazijo tudi s skupnim glagolom ali pa se slednjemu v celoti izognejo. Pomembno je, da avtorji pri tem prvotno upoštevajo cilj in kontekst besedila, je poudaril Janša.

Enakovrednost spolov v jeziku

Cilj novinarskih besedil je predvsem berljivost, ki pritegne bralce, oziroma jedrnatost govora zaradi časovne omejitve na radiu ali televiziji. Po mnenju predavatelja je zaradi jasnosti besedil enakost spolov v jeziku v drugem planu. Smernicam torej ni mogoče slediti v celoti. Nastale so v formalnem okolju za besedila znotraj Evropske unije, kjer je jezik formaliziran. Pri novinarski rabi mora biti način izražanja usklajen s hišnim slogom ali uredniško politiko, predvsem pa morajo biti besedila razumljiva občinstvu. »Kaj napišemo v pravila za pisanje, ni pomembno, če tega uporabniki ne sprejmejo za svoje,« pravi Janša. Tako je tudi pri sklanjatvi ženskih priimkov. Če bralec ali poslušalec iz besedila ne more razbrati, za koga gre, besedilo ni izpolnilo svojega cilja. V takih primerih je treba ženske priimke sklanjati ali dvoumnost rešiti na drugačen način. Tudi spolno občutljiva raba je odvisna od vrste besedila in medija.

Spolna enakopravnost je večplastna. »Jezik je lahko zelo označevalen tudi na ideološkem polju,« je povedal predavatelj, ki sam rešuje jezikovno plat, medtem ko je družbena širša od jezika. Moški spol je v slovenščini generičen in tako ga prepoznajo tudi govorci. Argumenti glede tega, da bi bil generičen ženski spol, ne izhajajo iz jezikovne ovire. »Jezikovno nimamo težav. Jezikovno vedno težimo k polni funkcionalnosti,« je poudaril Janša. Cilj jezika je, da bralci iz besedila na najlažji način ugotovijo osnovne podatke, kot so spol, sklon in število. Ko jezikovne izbire avtorjev ne sledijo osnovnim načelom, je jezik sekundarnega pomena, besedilo pa nosi dodatno težo. Z jezikom samim je težko reševati dileme, ki so izraz določene družbe oziroma časa.

Jezik je odraz družbenega časa in se spreminja. Kar je danes pogosto v rabi, morda čez nekaj let ne bo in obratno. Ko so se ženske pisateljice pred približno sto leti začele javno izpostavljati, so namenoma sklanjale svoje priimke. Na ta način so poudarjale, da so ženske in obliko razumevale kot pozitivno. Danes je obratno. Smernice za spolno občutljivo rabo določajo nove norme, ki se nekaterim novinarjem zdijo prisiljene, čez nekaj let pa bo morda taka raba splošno sprejeta. »Jezik se spreminja in na koncu bo obdržal tisto, kar v rabi deluje, ne glede na to, kaj si mi želimo,« je strnil Janša.

Društvo novinarjev Slovenije je delavnico organiziralo v sodelovanju z Lektorskim društvom Slovenije.