Pogovor: Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost

Vabimo vas na pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki je tretji od dogodkov, ki ga Društvo novinarjev Slovenije organizira v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.

Pogovor bo v torek, 10. oktobra 2017, ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici v Ljubljani.

Pogovor bo vodila Nataša Briški, urednica medijske mreže Metina lista in sovoditeljica podkasta o medijih, Metin čaj.

Sodelovali bodo:

–          Izr. prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Institutu »Jožef Stefan«, sodelavka Odseka za nanostrukturne materiale, vodja Skupine za inženirske in biomateriale in koordinatorka projekta »Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu«;

–          direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. Gregor Anderluh, sicer vrhunski strokovnjak za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo;

–          Aljoša Rehar, vodja portala STAznanost in vodja skupine za digitalno strategijo na Slovenski tiskovni agenciji;

–          Agata Tomažič, nekdanja novinarka, ki se pri ZRC SAZU ukvarja s promocijo raziskovalnih rezultatov;

–          Luka Hvalc, novinar Vala 202, ustvarjalec oddaje o znanosti Frekvenca X.

Iz publike se bo pogovoru pridružila tudi Jadranka Jezeršek Turnes, ki pri komunikaciji svetuje domačim in tujim znanstvenim inštitutom.

»Novinarji se veliko bolj potrudijo pri političnih zgodbah in velikokrat pozabijo ali ne opazijo zgodb v znanosti in okolju,« je opozorila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Napori znanstvene sfere (Kvarkadabra, Znanost na cesti), da bi znanstvene dosežke približali splošni javnosti, kažejo, da so znanstveniki motivirani za komunikacijo z novinarji. Da je to sodelovanje lahko uspešno, dokazujejo mnogi kakovostni medijski projekti, ki popularizirajo znanost. Hkrati pa je v tej komunikaciji tudi veliko šuma. Znanost redko pride na naslovnice ali v dnevnoinformativne televizijske oddaje, novinarji ne razumejo pomena znanstvene metodologije, pomembnosti izbire virov raziskav in znanstvenih objav, njihove verodostojnosti, v medijskih prispevkih soočajo mnenja znanstvenikov s psevdoznanostjo in laiki, izbirajo medijske formate, v katerih ni mogoče odgovoriti na kompleksna vprašanja … Znanstveniki pa na drugi strani ne razumejo potrebe novinarjev po poenostavljanju, hitrosti, s katero nastajajo novinarski prispevki, in razlik med njimi in znanstvenimi objavami, težko se spustijo na razumljiv nivo, zato lahko delujejo vzvišeno in nedostopno.

Fizik in filozof prof. dr. Sašo Dolenc je na medijskem festivalu Naprej/Forward opozoril, da se vse več znanstvenikov ne želi izpostavljati, ker se bojijo, da bodo od novinarjev narobe razumljeni, in ti javnosti ne bodo seznanili s pravimi informacijami. Kasneje se morajo s kritikami, ki slabijo ugled, soočati znanstveniki. Kljub temu pa vztraja, da morajo biti znanstveniki odzivni na vprašanja novinarjev – to je njihova dolžnost.

Društvo novinarjev Slovenije pogovor organizira v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva, ki ga je finančno podprla Slovenska nacionalna komisija za Unesco.