Poslovil se je Miloš Đonović

Miloš Đonović, dolgoletni član Društva novinarjev Slovenije, rojen 1950 v Hercegnovem v Črni Gori, je preminil 20. junija letos.

V Ljubljani je leta 1978 absolviral na fakulteti za elektrotehniko. Že ko je obiskoval srednjo šolo v Kotorju, je ves svoj prosti čas posvetil novinarstvu in šahu. Bil je urednik šolskega časopisa ter začel pisati pesmi in prozo. Tudi v Ljubljani je nadaljeval s pisanjem in izdal prvo knjigo pesmi leta 1998, drugo pa leta 2002. Bil je dopisnik za številne športne časopise na Hrvaškem in v Srbiji. Poročal je o šahu in nogometu. Leta 2007 mu je Društvo novinarjev Slovenije podelilo srebrno plaketo za 25-letno delo v novinarstvu.

Nekaj let je bil uradni novinar šahovske zveze Slovenije in je leta 2001 prejel priznanje za dolgoletno novinarsko udejstvovanje na šahovskem področju.

Svojo zadnjo pesem z naslovom »Veličastna ljubezen« je napisal v minulem maju za rojstni dan svoji ženi. Pesem je bila objavljena v italijanščini in slovenščini v ediciji Paralele 29. maja letos.

V predgovoru njegove knjige »Poezija2« je novinar Peter Kolšek zapisal naslednje ocene:

O Đonovićevi poeziji je treba povedati tri stvari:

• V multikulturalnem smislu je dragocena okoliščina, da je Đonović srbski pesnik, ki piše v slovenskem okolju. Slovenska scena je tudi notranji svet te poezije. Napisal je pesmi o krajih Ljubljana, Nova Gorica, Triglav …
• Druga ocena je neprikrita nostalgija sestavljena iz ljubezenskih zgodb in sporočil, ki se napajajo pri izvirih družine in rodu. Imajo značaj živahne in berljive anekdotičnosti, ki ji izredno pomaga neobremenilna pogovorna dikcija.
• Najbolj značilna stvar so historične reminiscence, s čimer izraža pesnik našo skupno zgodovinsko mitologijo. Pesmi z letnico 2002 pa premorejo tudi širši izbor navdiha Benetke, Praga, Dunaj, Moskva.

In četrta stvar: to je poezija, ki jo je čisto v redu  (s)poznati.